Četrt stoletja?

Je res že četrt stoletja od padca Berlinskega zidu in od ustanovitve Demosa? Res: 9. novembra 1989 je začel padati zid, ki je bil najvidnejši simbol razdelitve sveta na dva bloka; 4. decembra istega leta je bila v Ljubljani ustanovljena Demokratična opozicija Slovenije – bolj znana po kartici Demos – predvolilna koalicija Slovenske demokratične zveze (SDZ), Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) in Slovenske kmečke zveze (SKZ, poznejše SLS). Pred aprilskimi volitvami leta 1990 so se ustanovnim strankam pridružili še Zeleni Slovenije, pa Liberalna stranka in Sivi panterji. In ta koalicija je na volitvah 8. aprila 1990 zmagala, dobila je 54,8 odstotka glasov. Nove stranke so tako premagale tiste, ki so nastale iz političnih organizacij prejšnjega sistema in so šle na volitve vsaka zase. Pa se spomnimo še teh: Zveza komunistov Slovenije — Stranka demokratične prenove (ZKS-SDP), ki je januarja 1990 izstopila iz Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ), je na volitvah dobila 17 odstotkov glasov; Liberalno-demokratska stranka (prej ZSMS, Zveza socialistične mladine Slovenije) 15 odstotkov; Socialistična stranka Slovenije (prej SZDL, Socialistična zveza delovnega ljudstva) 5 odstotkov …

Zmaga Demosa oziroma dogajanje, ki je potekalo pred njo in po njej, je bila takrat nekaj prelomnega, za nas je imela seveda še večji pomen, kot ga je imel medijsko globalno odmevni padec zidu; tudi tega so spremljale velike tektonske spremembe na evropski in planetarni ravni. Na prvi pogled se mnogim zdi, da je šlo za dve ločeni dogajanji, a po mojem sta bili globinsko povezani bolj, kot se nam je zdelo takrat. Denimo, da zid ne bi padel oziroma da ne bi prišlo do odjuge v odnosih med Zahodom in Vzhodom, ki jo je na hladnejši strani železne zavese poosebljal Mihail Gorbačov – v tem primeru tudi demokratične spremembe pri nas ne bi bile mogoče oziroma bi potekale veliko počasneje in manj radikalno. Ko je nedavno (2. novembra) v Moskvi umrl general Veljko Kadijević, takratni jugoslovanski minister za obrambo, so v spominskih odzivih omenjali tudi dejstvo, kako je šel v tistih letih tajno v Moskvo k maršalu Dmitriju T. Jazovu, takratnemu sovjetskemu ministru za obrambo – z vprašanjem, ali bi Sovjetska zveza in Rdeča armada podprli JLA, če bi ta izvedla državni udar in tako zaustavila demokratične spremembe v Sloveniji, na Hrvaškem in v BiH. Jazov naj bi bil za, Gorbačov proti. Kakorkoli že: odgovor je bil negativen, sovjetsko vodstvo se je že pred tem odločilo, da izstopi iz tekme z ZDA in Zahodom, ki je ni moglo več dobiti. In šele ta odločitev je omogočila vse tiste globoke spremembe, tako padec zidu kot prve svobodne volitve pri nas. Nosilci sprememb pri nas so bili novi ljudje in nove stranke, a njihova prizadevanja ne bi mogla uspeti, če jih ne bi omogočile spremenjene razmere na evropski in globalni ravni.

Po časovni distanci od tistih prelomnih let, ki zdaj znaša že četrt stoletja, je vse bolj očitno še eno dejstvo: da se je osamosvojitveni naboj, ki je spremembe omogočil, zdaj že precej iztrošil. Očitno je, da ne učinkuje več. Današnjih težav ni mogoče reševati z navdihovanjem pri takratnih, ampak morajo novi ljudje poiskati nove rešitve. To je moje skromno mnenje, ki sicer ne želi zmanjšati veličine Demosa in njegovih prizadevanj. Z imenom Demos označujemo veliko reč, ki pa je zdaj že zgodovina. Soočeni smo z novimi problemi, a žal se zdi, da rešitev (še) ne poznamo. Jih sploh iščemo?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 27. julij 2010 / 07:00

Mlečne kvote naj ostanejo

Rok Roblek: "Mladi kmetje se zavzemamo za ohranitev mlečnih kvot, a če jih bo Evropska unija že ukinila, naj to naredi postopoma."

Objavljeno na isti dan


Kranj / nedelja, 5. april 2015 / 21:47

Pomagali tudi Hribarjevim

Krajevna organizacija Rdečega križa Primskovo je donirala tisoč evrov družini Hribar po požaru v njihovi stanovanjski hiši. Tudi sicer so člani te humanitarne organizacije dejavni na več področjih.

Bohinj / nedelja, 5. april 2015 / 21:46

Državni svet na pomoč Bohinjcem

Občino Bohinj je obiskala tričlanska delegacija državnega sveta pod vodstvom predsednika Mitje Bervarja, ki je Bohinjcem obljubil pomoč pri iskanju rešitev za odprte probleme.

Domžale / nedelja, 5. april 2015 / 21:43

Soba pobega polna ugank

Štirje prijatelji so v prostorih nekdanje tovarne Univerzale v Domžalah odprli t. i. Sobo pobega, s katero želijo predstaviti pomembne izume Nikola Tesla in obogatiti domžalski turizem.

Gospodarstvo / nedelja, 5. april 2015 / 21:40

Prikaz obrezovanja in cepljenja sadnih dreves

Gozd - Martuljek – Petindvajset občin in regij iz sedmih alpskih držav sodeluje v okviru Omrežja občin – Povezanost v Alpah v programu v dynAlp nature, katerega glavna naloga je varstvo narave in b...

Gospodarstvo / nedelja, 5. april 2015 / 21:39

Šport hotel jeseni na dražbi

Šport hotel na Pokljuki, ki je v stečaju, je v začetku tedna zaprl svoja vrata. Sedanjim najemnikom se je najemna pogodba iztekla, samo za pol leta, kot je s sklepom odločilo kranjsko okrožno sodišče,...