Četrt stoletja?

Je res že četrt stoletja od padca Berlinskega zidu in od ustanovitve Demosa? Res: 9. novembra 1989 je začel padati zid, ki je bil najvidnejši simbol razdelitve sveta na dva bloka; 4. decembra istega leta je bila v Ljubljani ustanovljena Demokratična opozicija Slovenije – bolj znana po kartici Demos – predvolilna koalicija Slovenske demokratične zveze (SDZ), Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) in Slovenske kmečke zveze (SKZ, poznejše SLS). Pred aprilskimi volitvami leta 1990 so se ustanovnim strankam pridružili še Zeleni Slovenije, pa Liberalna stranka in Sivi panterji. In ta koalicija je na volitvah 8. aprila 1990 zmagala, dobila je 54,8 odstotka glasov. Nove stranke so tako premagale tiste, ki so nastale iz političnih organizacij prejšnjega sistema in so šle na volitve vsaka zase. Pa se spomnimo še teh: Zveza komunistov Slovenije — Stranka demokratične prenove (ZKS-SDP), ki je januarja 1990 izstopila iz Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ), je na volitvah dobila 17 odstotkov glasov; Liberalno-demokratska stranka (prej ZSMS, Zveza socialistične mladine Slovenije) 15 odstotkov; Socialistična stranka Slovenije (prej SZDL, Socialistična zveza delovnega ljudstva) 5 odstotkov …

Zmaga Demosa oziroma dogajanje, ki je potekalo pred njo in po njej, je bila takrat nekaj prelomnega, za nas je imela seveda še večji pomen, kot ga je imel medijsko globalno odmevni padec zidu; tudi tega so spremljale velike tektonske spremembe na evropski in planetarni ravni. Na prvi pogled se mnogim zdi, da je šlo za dve ločeni dogajanji, a po mojem sta bili globinsko povezani bolj, kot se nam je zdelo takrat. Denimo, da zid ne bi padel oziroma da ne bi prišlo do odjuge v odnosih med Zahodom in Vzhodom, ki jo je na hladnejši strani železne zavese poosebljal Mihail Gorbačov – v tem primeru tudi demokratične spremembe pri nas ne bi bile mogoče oziroma bi potekale veliko počasneje in manj radikalno. Ko je nedavno (2. novembra) v Moskvi umrl general Veljko Kadijević, takratni jugoslovanski minister za obrambo, so v spominskih odzivih omenjali tudi dejstvo, kako je šel v tistih letih tajno v Moskvo k maršalu Dmitriju T. Jazovu, takratnemu sovjetskemu ministru za obrambo – z vprašanjem, ali bi Sovjetska zveza in Rdeča armada podprli JLA, če bi ta izvedla državni udar in tako zaustavila demokratične spremembe v Sloveniji, na Hrvaškem in v BiH. Jazov naj bi bil za, Gorbačov proti. Kakorkoli že: odgovor je bil negativen, sovjetsko vodstvo se je že pred tem odločilo, da izstopi iz tekme z ZDA in Zahodom, ki je ni moglo več dobiti. In šele ta odločitev je omogočila vse tiste globoke spremembe, tako padec zidu kot prve svobodne volitve pri nas. Nosilci sprememb pri nas so bili novi ljudje in nove stranke, a njihova prizadevanja ne bi mogla uspeti, če jih ne bi omogočile spremenjene razmere na evropski in globalni ravni.

Po časovni distanci od tistih prelomnih let, ki zdaj znaša že četrt stoletja, je vse bolj očitno še eno dejstvo: da se je osamosvojitveni naboj, ki je spremembe omogočil, zdaj že precej iztrošil. Očitno je, da ne učinkuje več. Današnjih težav ni mogoče reševati z navdihovanjem pri takratnih, ampak morajo novi ljudje poiskati nove rešitve. To je moje skromno mnenje, ki sicer ne želi zmanjšati veličine Demosa in njegovih prizadevanj. Z imenom Demos označujemo veliko reč, ki pa je zdaj že zgodovina. Soočeni smo z novimi problemi, a žal se zdi, da rešitev (še) ne poznamo. Jih sploh iščemo?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / ponedeljek, 15. oktober 2018 / 13:10

Razposajena petdesetletnica

Osnovna šola Franceta Prešerna iz Kranja je že srečala abrahama, a vzdušje v tamkajšnjem šolskem kolektivu dokazuje, da leta prav zares niso pomembna.

Objavljeno na isti dan


Kronika / četrtek, 2. oktober 2014 / 13:25

Krivdo za požige zanika

Na kranjskem okrožnem sodišču so v ponedeljek opravili predobravnavni narok zoper 22-letnega Leščana Nejca Marklja, obtoženega dveh požigov in treh poškodovanj tujih stvari.

Razvedrilo / četrtek, 2. oktober 2014 / 13:08

Gorazdova slaščičarna

Gorazd Potočnik, nekoč Kranjčan, danes živi v Dragočajni, v jutranjih urah deluje podobno kot raztreseni slikar. Dokler ne dobi prve kave, še ne ve, ali bo dan v nadaljevanju sončen ali rahlo meglen.

Mularija / četrtek, 2. oktober 2014 / 13:01

Navdih čopiča ...

V Domu krajanov v Lomu pod Storžičem je potekala 22. otroška likovna kolonija. Mlade udeležence sta pritegnila druščina in vedoželjnost na likovnem področju.

Rekreacija / četrtek, 2. oktober 2014 / 13:00

Atlet, ne body builder

V kranjskem centru funkcionalnih vadb X-gym so imeli teden odprtih vrat. Znanje iz vadb udeleženci koristno prenesejo v vsakdanje življenje, v vsakdanja opravila.

Zanimivosti / četrtek, 2. oktober 2014 / 12:34

Hamburški moški (1. del)

Redki so, ki se odločijo, da bodo namesto za London, Istanbul, Pariz ali Barcelono kupili letalsko karto za Hamburg. Tokrat smo se našle svetlolaska, črnolaska in rdečelaska ter naredile točno to....