Kajuh: Dopisovanja

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 2. oktober 2022 / 12:44

»Moja draga, zlata Silvica! / Pisala si mi, naj Ti nanaglo, da ne bo prepozno, napišem ta zvezek pesmi, in napisal sem Ti jih. Gotovo si ne moreš misliti, s kakšno ljubeznijo sem jih pisal, ker sem vedel, da jih pišem za Te, ki te ljubim tako globoko in tako silno, da je vsaka še tako velika in mogočna beseda preskromna, da bi razodela mojo ljubezen. Zato Ti bom rekel samo: Ljubim te, moja draga, zlata, dobra Silvica! Ali še veš, kaj sem Ti rekel nekoč na Gradu? To, kar sem povedal takrat, ne bom pozabil in prekliceval nikoli, kajti v mojem srcu je zdaj še bolj kot kdajkoli poprej misel na Te tako polna ljubezni in čistosti. Kričal bi od žalosti in sreče, tako te ljubim. Od žalosti, ker sem te izgubil. Od sreče, ker te vendarle imam. Vem, da je tudi tebi tako. Potihoma upam, da je to, kar mi je povedala mama, res! Silvica, ne moreš si misliti, kako sem srečen. Otrok! Živ, majcen, droben otrok, ki bo ves Tvoj in moj. Oh, kako bova še srečna. Toda, če ne bo imel očeta, tedaj mu bodi Ti oče in mati. Pripoveduj mu o meni in povej mu, kako neizmerno sem Te ljubil. Ti sama pa se vedi kot moja žena, kateri zapuščam vse, kar imam in kar pripada meni. / Vedno tvoj Korlek« (str. 3)

Gornje besedilo je Kajuhovo posvetilo, napisano 23. januarja 1943 v rokopisni zvezek pesmi, ki jih je prepisal za svojo zaročenko Silvo Ponikvar; ta zvezek je skupaj z drugim gradivom na njeno željo zakopal pod češnjo na njenem vrtu. To posvetilo je urednik te knjige Miklavž Komelj postavil na njen začetek in tako učinkuje tudi kot posvetilo te knjige. Na hrbtno stran trdo vezane knjige pa je urednik napisal: »V tej knjigi je prvič zbrana celotna Kajuhova korespondenca; poleg njegovih pisem so vanjo vključena tudi pisma ljudi, s katerimi si je dopisoval. Iz te knjige spoznavamo pesnikova razmišljanja in čutenja, obenem pa z njo dobivamo izjemen dokument o celi generaciji mladih slovenskih levičarjev, ki so v turbulentnem času pred drugo svetovno vojno in med njo verjeli, da bo rešitev slovenskega nacionalnega vprašanja prinesla socialistična revolucija, in so tako vstopili v planetarno tragiko dvajsetega stoletja.« Založba Litera je knjigo izdala ob stoletnici pesnikovega rojstva: rodil se je 13. decembra 1922 v Šoštanju. Nedaleč od rodnega mesta je v Šentvidu pri Zavodnjah tudi padel, zadet od strelov nemških vojakov, 22. februarja 1944. Na sliki, ki krasi naslovnico knjige, sta Karel Destovnik in Silva Ponikvar, fotografirana leta 1940. Krasna knjiga!