Samozavedanje

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / nedelja, 2. oktober 2022 / 15:49

Naslednjih nekaj kolumn bo sestavljalo celoto. Ko bomo brali naslednjo, je dobro imeti v mislih prejšnjo. Razložil bom, zakaj bi se morali vsi bolj zavedati sebe in delati samooceno ter kako to narediti. Vse skupaj bomo podkrepili s primeri, da bo bolj razumljivo.

Pogosto se ljudje pritožujejo čez vse mogoče stvari, npr. hitro najdejo pet stvari, ki niso v redu, in vedo tudi, kako bi moralo biti, čeprav o stvari zelo malo vedo – npr. pritoževanje čez učitelje, kako nič ne delajo, kako bi to lahko vsak delal, pritoževanje čez gradbenike, kako so slabo zgradili in kako bi morali, gledalci športa poznajo vse, s kavča komentirajo in točno vedo, kaj bi moral trener ali športnik narediti, da bi zmagali na tekmi ... Veliko je obsojanja ljudi, ne da bi z osebo sploh spregovorili in jo spoznali. Ko se dobijo s prijatelji ali sodelavci v službi, porabijo veliko časa za opravljanje drugih ljudi, ki so njihovi prijatelji ali pa so zanje celo popolnoma nepomembni (npr. osebe iz časopisa, Facebooka), namesto da bi vprašali prijatelja, kako je, kaj se mu kaj dogaja v življenju, kako se počuti, no in da bi ga to tudi resnično zanimalo. Če oseba, ki jo obrekujemo, v življenju uživa in ji gre dobro, se pri tem oni še smilijo sami sebi. Drugim osebam je tako ali tako vse podarjeno, oni morajo pa trpeti.

Zakaj se tako odzivamo in vedemo? Od takih vzorcev vedenja nimamo nič. Po navadi se ljudje ne želijo pogovarjati z osebami, ki se stalno pritožujejo, kritizirajo, se smilijo sami sebi, saj jih to utrudi. Ni čudno, da je potem družba še bolj utrujena. Takšno vedenje nam pobere precej energije – dobimo pa samo še več slabe volje. Kako te vzorce prekiniti oziroma spremeniti?

Težko vplivamo na to, kaj neka situacija prebudi v nas oziroma na kaj reagiramo. Že zdaj pa lahko vplivamo in se odločimo, koliko časa bomo v stanju reagiranja. Zgodila se je neprijetna situacija, npr. nekdo nas je ponižal in počutimo se osramočene. Recimo, da me je dirigent pred celim zborom osramotil, da ne znam peti, da nisem v intonaciji, in to na precej grd način. To, da me je oblil občutek sramu, ni odvisno od moje zavesti (je od podzavesti, ki se jo zavestno da spremeniti, ampak za zdaj ostanimo pri tem, da ni odvisno od zavesti). Na kar pa lahko zavestno vplivam, je, koliko časa se bom počutil osramočenega.

Prvi korak za spremembo je zavedanje. Najprej moram zaznati, da se počutim osramočenega, in si to priznati. Problem je, da ljudje ne zaznajo zares, kaj čutijo, saj od tega bežijo. Kako povečamo zavedanje in kako lahko zavestno vplivamo na čas reagiranja (koliko časa se bomo počutili osramočene), bomo spoznavali v naslednjem članku.