Knjižničarji pripravili strategijo

Osrednja letošnja prireditev ob Dnevu splošnih knjižnic je bila v Mestni knjižnici Kranj. Strategija razvoja splošnih knjižnic je pripravljena, knjižnice so v slovenski družbi pomembne in potrebne.

Okroglih deset let je tega, odkar so se knjižničarji splošnih knjižnic v Sloveniji odločili vsako leto 20. novembra obeležiti za Dan splošnih knjižnic in s tem opozoriti nase in na institucije, v katerih delujejo. Letos sta se pri organizaciji prireditve, ki je pretekli torek potekala v novi Mest­ni knjižnici Kranj, povezala Združenje splošnih knjižnic in Sekcija za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Z osred­njim dogodkom so poudarek k stanovski zavesti želeli povezati z diskusijo o prihod­njem razvoju splošnih knjižnic. Temu je bila namenjena tudi uvodna strokovna razprava o predlogu dokumenta Strategije razvoja slovenskih splošnih knjižnic od 2013 do 2020. Ta bo po mnenju njenih snovalcev pomagala odgovarjati na vprašanja o ciljih, ki jih v knjižnicah v prihodnje želijo doseči, in seveda tudi o poteh do teh ciljev.

Gostitelj, direktor Mestne knjižnice Kranj Viljem Leban se je v uvodnem nagovoru lahko pohvalil s 30 do 40 odstotkov večjim obiskom, odkar je knjižnica v novih prostorih. Da knjižnica sicer počasi, a vztrajno dobiva končno podobo, z veseljem pa pričakuje še obljubljeno računalniško opremo, ki naj bi jo dobili med Miklavžem in božičem, kot je duhovito pripomnil.

Slovenske splošne knjižnice vsako leto obišče blizu deset milijonov obiskovalcev od prvih korakov do tretjega življenjskega obdobja. To kaže na njihov velik pomen za ljudi in nepogrešljivost v lokalni skupnosti. O tem govori tudi dejstvo, da so splošne knjižnice v kar 80 odstotkih financirane z občin, največji del pa gre bržkone za plače skupaj 1145 zaposlenih, od katerih jih ima kar 43 odstotkov visoko ali višjo stopnjo izobrazbe. V knjižnice je včlanjenega več kot tri četrtine vsega prebivalstva v Sloveniji. »Vsaka knjižnica se v svojem okolju odloča na svoj način, na kar vpliva tudi odnos lokalne skupnosti do nje. Zato smo se v letu 2011 odločili oblikovati dokument, ki bo naša skupna strategija,« je povedala predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen. V nadaljevanju so v strokovni razpravi, ki jo je podpiral pomenljiv naslov Knjižnice, od kod in kam, sodelovali tako predstavniki knjižnic, založnikov in knjigotržcev kot lokalne skupnosti. Barbara Kovar iz mariborske knjižnice, ki je tudi v pripravljalni skupini strategije, je povedala, da gre za štiri strateška področja, v katera naj bi knjižnice usmerile svoje potenciale. To so organizacija, storitve, partnerstvo in promocija. V nadaljevanju se je razvila debata na to temo. Knjižnice se spreminjajo, ne samo v fizičnem smislu, potrebne so tudi spremembe v glavah zaposlenih in načinih poslovanja, bolj natančno je potrebno urediti odnos med financerji in knjižnicami, saj prvi pogosto ne upoštevajo popolnoma določb zakonodaje. S tem sta se strinjala tako župan Šenčurja Miro Kozelj, ki je poudaril pomen knjižnic za lokalno okolje, kot Zdravko Kafol, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS.

»Če imamo zakon o žičnicah in zakon o lovstvu, mislim, da je skrajni čas, da dobimo tudi zakon o knjigi. So mar knjige manj pomembne kot gondole in zajci,« je bil duhovit Kafol. V nadaljevanju je namreč stekla debata na temo elektronske knjige v naši bralni kulturi. Pri nas je ta še vedno v povojih, saj je naslovov, ki bi bili pripravljeni v elektronski obliki, še zelo malo. Slovenski jezik je nedvomno majhen trg. Kljub temu pa je elektronska knjiga že tu in zdaj. Za knjižnice je zato pomembno, kakšne bodo relacije od knjige do bralca, bodo te potekale v smeri založnik - bralec ali bo vmesni člen tudi knjižnica. Knjižničarji so prepričani, da brez njihovega ustroja, strokovnega znanja in pomena pri posredovanju knjige bralcem brez njih ne bo šlo.

V nadaljevanju dneva splošnih knjižnic so pripravili še predavanji o novih tehnologijah v knjižnicah, o izkuš­njah, ki jih imajo v kranjski knjižnici z iPadom, pa je govoril njen direktor Viljem Leban. Za razvedrilni del srečanja je poskrbel stand-up komik Boštjan Gorenc Pižama, predstavili pa so tudi koledar Knjižni čar, ki je nastal na podlagi foto natečaja Knjižničar v akciji. Ob tem so odprli tudi razstavo nagrajenih fotografij.