In vendar se imava lepo

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / nedelja, 25. september 2022 / 12:36

Vsak zakonski – danes bolj moderno rečeno partnerski – odnos ima svojo dinamiko. Vsak par si izoblikuje svoje navade, svoje namige, malenkosti, ki jih poznata le onadva, posamezni predmeti, ponavljajoči dogodki jima lahko povzročijo veliko spominov, za katere vesta le ona dva. Vse to postaja nekako njuna nevidna mreža povezanosti. Naj bodo ti spomini prijetni ali neprijetni, so njuni, ki so ju izoblikovali v to, kar sta. Normalno je, da se v desetletjih skupnega bivanja navadimo na običaje, dejanja, poteze drugega, čeprav tega ne odobravamo. Zdi se, da je zakonski odnos včasih tudi malo začinjen z trgovsko žilico. Ti meni, jaz tebi. Če se o tem dogovorita in če spoštujeta dogovor, to lahko precej omili takšne in drugačne posebnosti, ki jih v zakon prinašamo kot posamezniki. Kljub svojskosti vsakega zakonskega odnosa so neke splošne značilnosti. Npr. zakonsko zadovoljstvo je daleč največje v začetku bivanja, nato strmo pade, po približno 40 letih skupnega življenja pa spet malo naraste – vendar ne zaradi resničnega zakonskega zadovoljstva, temveč zaradi strahu pred starostjo, samoto in smrtjo. Takrat smo očitno pripravljeni precej več potrpeti.

Nekako še razumemo, da nam na začetku zakona zmanjkuje časa drug za drugega. Otroci, stanovanje in finance, služba. Nelogično pa je, da nimamo časa biti skupaj v tretjem življenjskem obdobju. Bolj pravilno je, če zapišemo, da je res čudno, zakaj nočemo biti skupaj. Če kdaj, imamo po tem, ko odidejo otroci od doma in ko odplačamo kredite, več časa zase, za svoje hobije in predvsem za partnerstvo. Mnogi pripovedujejo, kako jih je strah iti v pokoj, ker bodo potem vsak dan, cel dan in celo noč skupaj. Dejstvo je, da se takrat ustvarja med zakoncema novo ravnotežje, hkrati pa je tudi resnica, da se takrat pokaže, v kakšnem stanju je njun zakonski odnos.

To je lahko najin nov začetek. Najprej se morava odločiti, da se bova imela lepo. In to vse petke, ki nama še ostajajo. Kljub razlikam. Kaj početi v skupnem času? Začnimo pri enostavnih korakih. Začnimo izpolnjevati želje drug drugemu. Jaz točno vem, kaj je všeč mojemu možu. Zjutraj ga presenetimo: »Dragi moj mož, danes bom samo zate spekla pohančke« ali »Moja žena, po zajtrku te bom odpeljal na kavo v Celovec«. Nadalje. Ker imava dovolj časa, se lahko na novo dogovoriva za drugačno razdelitev del v stanovanju in gospodinjstvu. Dogovoriva se, da bova dopustila drug drugemu učenje. Ne vztrajajmo pri svojem prav za vsako ceno. Če imam jaz prav in ostajava oddaljena vsak na svojem koncu hiše, to nima nikakršnega smisla. Naj bo dovolj merjenja moči, kdo je bolj pomemben in bolj pameten. V ljubezni je to neumnost. Začniva že enkrat končno drug drugega spoznavati v najinih dušah.