Zalka Jovanović skuha šenčursko godljo po originalnem receptu. / Foto: Tina Dokl

Skuha ta pravo godljo

Zalka Jovanović iz Šenčurja skuha godljo, kot se je že nekdaj kuhala samo v Šenčurju. Recept je zapisala leta 2004 po ustnem izročilu starejših Šenčurjank.

Šenčur – »V Šenčurju se je godlja pripravljala v zimskem času tja do prvih poljskih dni zgodaj spomladi. Gospodinje so kri konzervirale tako, da so jo obarile in močno solile ter shranile pokrito na hladnem v steklenem kozarcu ali glinasti posodi,« je povedala Zalka Jovanović in poudarila, da nekateri šenčursko godljo enačijo z godljo (obarnikom), ki se kuha povsod po Sloveniji: »V času kolin se je po vsej Sloveniji, sicer tudi v Šenčurju, pripravljala godlja iz obarnika. To je slana voda, v katerem so se barile – kuhale – krvavice ob kolinah. Ob kuhanju je kakšna krvavica tudi počila, gospodinje so jo porabile za obarnik, ki so ga izboljšale tako, da so vanj zakuhale proseno kašo, ajdove ali bele štrukeljce, koruzni zdrob, v kasnejših letih tudi riž; odvisno, iz katerega konca Slovenije je bila doma.«

Zalka Jovanovič je po ustnem izročilu starejših Šenčurjank zapisala originalen recept, kako se skuha šenčurska godlja, in še enkrat poudarila, da takšne drugje ne poznajo. Med sestavinami za šest oseb so 50 dag ješprenja, 35 dag prosene kaše, 30 dag sesekljane čebule, 1 srednje velika glavica česna, 20 dag svinjske masti z ocvirki (namesto ocvirkov je lahko nedimljena zaseka), majaron, poper, mleta kumina, malo mete, 3 dl svinjske krvi in sol. Šenčursko godljo pripravite tako, da najprej operete ješprenj in ga za nekaj ur namočite, najbolje že večer prej. Namočen ješprenj odcedite, spet zalijete s hladno vodo, solite in skuhate. Medtem v večji kozici segrejete mast in zlato rumeno popražite čebulo. Kašo operete in jo skuhate v vreli vodi ter solite; kuhate jo le toliko časa, da nabrekne in poči. Odvečno vodo odlijete in kašo stresete v kozico k praženi čebuli in dobro premešate. Nato dodate kuhan in odcejen ješprenj. Vse dobro premešate in pražite. Dodate precejeno kri in pražite ter neprestano mešate, da se ne prismodi. Pražite toliko časa, da se kri skuha – prepraži – po potrebi dolivate po malo tekočine od kaše in ješprenja, ki ste jo prihranili, ter dodajate začimbe in dišavnice in po potrebi dosolite. Vmes v ponvi segrejete ocvirke z malo masti, dodate strt česen in ga popražite le toliko, da zadiši. Stresete v kozico h godlji in še vse skupaj malo pražite, da se med seboj poveže. Medtem ko pražite godljo, v slani vodi skuhate droben neolupljen krompir in ga ponudite zraven. Godlja je kuhana, ko začne maščoba odstopati od vsebine.

Želja: knjiga receptov

Zalka Jovanović je članica Turističnega društva (TD) Šenčur. »Dvakrat na leto pri TD skuhamo šenčursko godljo, nazadnje smo jo decembra in januarja letos, in kdor želi, jo lahko poskusi. Namen tega je ohranjati tradicijo. Sto petdeset do dvesto litrov godlje skuhamo vsakič, pridejo od vsepovsod iz slovenskih krajev. Vsako leto se udeležimo tudi Svetovnega festivala praženega krompirja, na katerem predstavljamo naše TD, ki letos praznuje 40-letnico,« je povedala.

Zalka je bila rojena v Črnem Vrhu nad Idrijo, življenjska pot jo je leta 1965 pripeljala v Šenčur, kjer sta z možem, ki je bil meteorolog, kupila hišo. »Za šenčursko godljo sem izvedela leta zatem, ko smo se preselili v Šenčur, kuhati sem jo začela po originalnem receptu pred osmimi, devetimi leti. Veliko pa sem hodila po šenčurskih vaseh in zbirala stare recepte. Nekaj starih jedi sem objavila v Zborniku Občine Šenčur, ki je izšel leta 2006, morda mi jih uspe kdaj zbrati celo v knjigi,« je dejala in dodala, da zelo rada skuha tudi jedi iz svojega rodnega kraja, kot sta jota in idrijski žlikrofi. Kar dvaintrideset let je bila vodja kuhinje na letališču Brnik, danes Letališču dr. Jožeta Pučnika.

Zelo aktivna gospa, ki tudi veliko potuje in kleklja in že šestindvajset let vodi kuharske večere. »To so ponedeljkovi večeri v zimskih mesecih v prostorih TD Šenčur. Kuharski večeri so odprti za vsakogar, ki bi želel preizkusiti kaj novega ali nadgraditi svoje kuharsko znanje. Prisluhnem željam udeležencev, kaj bi želeli skuhati,« je še dejala Zalka Jovanović. Pri njej doma je na petkov zimski večer zadišalo tudi po pehtranovi potici s kurkumo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 22. avgust 2016 / 12:31

Pavel Wiener (Biner) – pomilostitev kralja Ferdinanda in izgon

S pogledom nazaj za približno pol tisočletja se bomo spomnili življenja Trubarjevega sopotnika, protestantskega duhovnika, kanonika Pavla Wienerja (tudi Binerja). Rodil se je okoli leta 14...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / sreda, 21. november 2012 / 07:00

Rdeča kraljica, rdeči kralj (1)

Še preden bo zunaj padal bel sneg in tudi tedaj naj na mizo "pade" kaj rdečega - za popestritev zimskih dni in okrepitev v tem času pogosto okrnjenega zdravja. Ne, v mislih nimam rdečega vina, čeravno...

Prosti čas / sreda, 21. november 2012 / 07:00

Vedno izžareva toplino in ljubezen

Polica pri Naklem - Včeraj je okroglo obletnico, devetdeset let, praznovala Ana Vovk iz Police pri Naklem. Še vedno je bistrega uma in polna volje za delo - tudi kosilo še skuha vča...

Prosti čas / sreda, 21. november 2012 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Dogaja se na lokaciji, ki z realnostjo nima nobene zveze. Več krajev in mest je združenih v eno točko. Slika z morja, otok Brač, se prezrcali v moj kraj, pred naš blok, hkrati pa sem v bloku, ki...

Šport / sreda, 21. november 2012 / 07:00

Glasov kolesarski zaključek

Zgornja Besnica - Kolesarji iz športnega društva Gorenjskega glasa so zaključili svojo peto sezono vadb, tekmovanj in druženj. Glasova kolesarska druženja trajajo od spomla...

GG Plus / sreda, 21. november 2012 / 07:00

Najvarčnejši vrtec daleč naokoli

Občina Preddvor je prejšnji teden uradno odprla vrtec Storžek, ki ga je v pasivnem energetskem standardu zgradila Jelovica. Energetsko tako varčnega vrtca ni ne v Sloveniji ne daleč naokoli.