Zalka Jovanović skuha šenčursko godljo po originalnem receptu. / Foto: Tina Dokl

Skuha ta pravo godljo

Zalka Jovanović iz Šenčurja skuha godljo, kot se je že nekdaj kuhala samo v Šenčurju. Recept je zapisala leta 2004 po ustnem izročilu starejših Šenčurjank.

Šenčur – »V Šenčurju se je godlja pripravljala v zimskem času tja do prvih poljskih dni zgodaj spomladi. Gospodinje so kri konzervirale tako, da so jo obarile in močno solile ter shranile pokrito na hladnem v steklenem kozarcu ali glinasti posodi,« je povedala Zalka Jovanović in poudarila, da nekateri šenčursko godljo enačijo z godljo (obarnikom), ki se kuha povsod po Sloveniji: »V času kolin se je po vsej Sloveniji, sicer tudi v Šenčurju, pripravljala godlja iz obarnika. To je slana voda, v katerem so se barile – kuhale – krvavice ob kolinah. Ob kuhanju je kakšna krvavica tudi počila, gospodinje so jo porabile za obarnik, ki so ga izboljšale tako, da so vanj zakuhale proseno kašo, ajdove ali bele štrukeljce, koruzni zdrob, v kasnejših letih tudi riž; odvisno, iz katerega konca Slovenije je bila doma.«

Zalka Jovanovič je po ustnem izročilu starejših Šenčurjank zapisala originalen recept, kako se skuha šenčurska godlja, in še enkrat poudarila, da takšne drugje ne poznajo. Med sestavinami za šest oseb so 50 dag ješprenja, 35 dag prosene kaše, 30 dag sesekljane čebule, 1 srednje velika glavica česna, 20 dag svinjske masti z ocvirki (namesto ocvirkov je lahko nedimljena zaseka), majaron, poper, mleta kumina, malo mete, 3 dl svinjske krvi in sol. Šenčursko godljo pripravite tako, da najprej operete ješprenj in ga za nekaj ur namočite, najbolje že večer prej. Namočen ješprenj odcedite, spet zalijete s hladno vodo, solite in skuhate. Medtem v večji kozici segrejete mast in zlato rumeno popražite čebulo. Kašo operete in jo skuhate v vreli vodi ter solite; kuhate jo le toliko časa, da nabrekne in poči. Odvečno vodo odlijete in kašo stresete v kozico k praženi čebuli in dobro premešate. Nato dodate kuhan in odcejen ješprenj. Vse dobro premešate in pražite. Dodate precejeno kri in pražite ter neprestano mešate, da se ne prismodi. Pražite toliko časa, da se kri skuha – prepraži – po potrebi dolivate po malo tekočine od kaše in ješprenja, ki ste jo prihranili, ter dodajate začimbe in dišavnice in po potrebi dosolite. Vmes v ponvi segrejete ocvirke z malo masti, dodate strt česen in ga popražite le toliko, da zadiši. Stresete v kozico h godlji in še vse skupaj malo pražite, da se med seboj poveže. Medtem ko pražite godljo, v slani vodi skuhate droben neolupljen krompir in ga ponudite zraven. Godlja je kuhana, ko začne maščoba odstopati od vsebine.

Želja: knjiga receptov

Zalka Jovanović je članica Turističnega društva (TD) Šenčur. »Dvakrat na leto pri TD skuhamo šenčursko godljo, nazadnje smo jo decembra in januarja letos, in kdor želi, jo lahko poskusi. Namen tega je ohranjati tradicijo. Sto petdeset do dvesto litrov godlje skuhamo vsakič, pridejo od vsepovsod iz slovenskih krajev. Vsako leto se udeležimo tudi Svetovnega festivala praženega krompirja, na katerem predstavljamo naše TD, ki letos praznuje 40-letnico,« je povedala.

Zalka je bila rojena v Črnem Vrhu nad Idrijo, življenjska pot jo je leta 1965 pripeljala v Šenčur, kjer sta z možem, ki je bil meteorolog, kupila hišo. »Za šenčursko godljo sem izvedela leta zatem, ko smo se preselili v Šenčur, kuhati sem jo začela po originalnem receptu pred osmimi, devetimi leti. Veliko pa sem hodila po šenčurskih vaseh in zbirala stare recepte. Nekaj starih jedi sem objavila v Zborniku Občine Šenčur, ki je izšel leta 2006, morda mi jih uspe kdaj zbrati celo v knjigi,« je dejala in dodala, da zelo rada skuha tudi jedi iz svojega rodnega kraja, kot sta jota in idrijski žlikrofi. Kar dvaintrideset let je bila vodja kuhinje na letališču Brnik, danes Letališču dr. Jožeta Pučnika.

Zelo aktivna gospa, ki tudi veliko potuje in kleklja in že šestindvajset let vodi kuharske večere. »To so ponedeljkovi večeri v zimskih mesecih v prostorih TD Šenčur. Kuharski večeri so odprti za vsakogar, ki bi želel preizkusiti kaj novega ali nadgraditi svoje kuharsko znanje. Prisluhnem željam udeležencev, kaj bi želeli skuhati,« je še dejala Zalka Jovanović. Pri njej doma je na petkov zimski večer zadišalo tudi po pehtranovi potici s kurkumo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 5. september 2015 / 20:10

Uživali v vožnji po ajdi

Kranj – V noči z nedelje na ponedeljek je za zdaj še neznani voznik očitno zelo užival v vožnji v »naravnem okolju« in delal z vozilom kroge po njivah z ajdo in koruzo ter po travnikih med cesto Br...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 16. februar 2020 / 22:29

Sezona gripe na vrhuncu, obolelih več starejših

Kranj – Število bolnikov z gripi podobno boleznijo v primarnem zdravstvu je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v tednu do devetega februarja nekoliko upadlo, a je še vedno visoko....

Radovljica / nedelja, 16. februar 2020 / 22:29

O vplivu posta na zdravje

Radovljica – V radovljiški knjižnici bo v torek, 18. februarja, predavanje z naslovom Post, seme zdravja. Predavateljica Bilka Baloh, raziskovalka na področju hranoslovja, mentorica in svetovalka z...

Kronika / nedelja, 16. februar 2020 / 22:29

Vozila trčila zaradi hitrosti

Kranj – Kranjski policisti so v sredo popoldne na glavni cesti med Kranjem in Šenčurjem obravnavali naletno trčenje štirih vozil. Nesreča se je zgodila zaradi neprilagojene hitrosti voznice, ki je...

GG Plus / nedelja, 16. februar 2020 / 17:12

Konrad Pleiweiss in njegov pečat Kranju

Rodbina Pleiweissov je dolgo dajala poseben pečat Kranju. Med tistimi, ki so še posebej izstopali, je bil tudi trgovec Konrad Pleiweiss, ki se je rodil 16. februarja 1856 v Kranju kot peti otrok Va...

Zanimivosti / nedelja, 16. februar 2020 / 17:11

Smučanje po starem

Ste vedeli, da so letošnjo Zlato lisico zaradi pomanjkanja snega in prevelike toplote na mariborskem Pohorju nameravali prestaviti v Škofjo Loko. Ko je delegat Mednarodnega združenja srednjeveških...