Zalka Jovanović skuha šenčursko godljo po originalnem receptu. / Foto: Tina Dokl

Skuha ta pravo godljo

Zalka Jovanović iz Šenčurja skuha godljo, kot se je že nekdaj kuhala samo v Šenčurju. Recept je zapisala leta 2004 po ustnem izročilu starejših Šenčurjank.

Šenčur – »V Šenčurju se je godlja pripravljala v zimskem času tja do prvih poljskih dni zgodaj spomladi. Gospodinje so kri konzervirale tako, da so jo obarile in močno solile ter shranile pokrito na hladnem v steklenem kozarcu ali glinasti posodi,« je povedala Zalka Jovanović in poudarila, da nekateri šenčursko godljo enačijo z godljo (obarnikom), ki se kuha povsod po Sloveniji: »V času kolin se je po vsej Sloveniji, sicer tudi v Šenčurju, pripravljala godlja iz obarnika. To je slana voda, v katerem so se barile – kuhale – krvavice ob kolinah. Ob kuhanju je kakšna krvavica tudi počila, gospodinje so jo porabile za obarnik, ki so ga izboljšale tako, da so vanj zakuhale proseno kašo, ajdove ali bele štrukeljce, koruzni zdrob, v kasnejših letih tudi riž; odvisno, iz katerega konca Slovenije je bila doma.«

Zalka Jovanovič je po ustnem izročilu starejših Šenčurjank zapisala originalen recept, kako se skuha šenčurska godlja, in še enkrat poudarila, da takšne drugje ne poznajo. Med sestavinami za šest oseb so 50 dag ješprenja, 35 dag prosene kaše, 30 dag sesekljane čebule, 1 srednje velika glavica česna, 20 dag svinjske masti z ocvirki (namesto ocvirkov je lahko nedimljena zaseka), majaron, poper, mleta kumina, malo mete, 3 dl svinjske krvi in sol. Šenčursko godljo pripravite tako, da najprej operete ješprenj in ga za nekaj ur namočite, najbolje že večer prej. Namočen ješprenj odcedite, spet zalijete s hladno vodo, solite in skuhate. Medtem v večji kozici segrejete mast in zlato rumeno popražite čebulo. Kašo operete in jo skuhate v vreli vodi ter solite; kuhate jo le toliko časa, da nabrekne in poči. Odvečno vodo odlijete in kašo stresete v kozico k praženi čebuli in dobro premešate. Nato dodate kuhan in odcejen ješprenj. Vse dobro premešate in pražite. Dodate precejeno kri in pražite ter neprestano mešate, da se ne prismodi. Pražite toliko časa, da se kri skuha – prepraži – po potrebi dolivate po malo tekočine od kaše in ješprenja, ki ste jo prihranili, ter dodajate začimbe in dišavnice in po potrebi dosolite. Vmes v ponvi segrejete ocvirke z malo masti, dodate strt česen in ga popražite le toliko, da zadiši. Stresete v kozico h godlji in še vse skupaj malo pražite, da se med seboj poveže. Medtem ko pražite godljo, v slani vodi skuhate droben neolupljen krompir in ga ponudite zraven. Godlja je kuhana, ko začne maščoba odstopati od vsebine.

Želja: knjiga receptov

Zalka Jovanović je članica Turističnega društva (TD) Šenčur. »Dvakrat na leto pri TD skuhamo šenčursko godljo, nazadnje smo jo decembra in januarja letos, in kdor želi, jo lahko poskusi. Namen tega je ohranjati tradicijo. Sto petdeset do dvesto litrov godlje skuhamo vsakič, pridejo od vsepovsod iz slovenskih krajev. Vsako leto se udeležimo tudi Svetovnega festivala praženega krompirja, na katerem predstavljamo naše TD, ki letos praznuje 40-letnico,« je povedala.

Zalka je bila rojena v Črnem Vrhu nad Idrijo, življenjska pot jo je leta 1965 pripeljala v Šenčur, kjer sta z možem, ki je bil meteorolog, kupila hišo. »Za šenčursko godljo sem izvedela leta zatem, ko smo se preselili v Šenčur, kuhati sem jo začela po originalnem receptu pred osmimi, devetimi leti. Veliko pa sem hodila po šenčurskih vaseh in zbirala stare recepte. Nekaj starih jedi sem objavila v Zborniku Občine Šenčur, ki je izšel leta 2006, morda mi jih uspe kdaj zbrati celo v knjigi,« je dejala in dodala, da zelo rada skuha tudi jedi iz svojega rodnega kraja, kot sta jota in idrijski žlikrofi. Kar dvaintrideset let je bila vodja kuhinje na letališču Brnik, danes Letališču dr. Jožeta Pučnika.

Zelo aktivna gospa, ki tudi veliko potuje in kleklja in že šestindvajset let vodi kuharske večere. »To so ponedeljkovi večeri v zimskih mesecih v prostorih TD Šenčur. Kuharski večeri so odprti za vsakogar, ki bi želel preizkusiti kaj novega ali nadgraditi svoje kuharsko znanje. Prisluhnem željam udeležencev, kaj bi želeli skuhati,« je še dejala Zalka Jovanović. Pri njej doma je na petkov zimski večer zadišalo tudi po pehtranovi potici s kurkumo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 2. oktober 2009 / 07:00

Petnajst let v Zaklonišču ...

Naslov plošče Bolje ne bo nikoli, najboljših dvajset skupine Zaklonišče prepeva, z dodanimi desetimi videospoti na DVD-ju, sicer ne napoveduje velike prihodnosti, govori pa o herojski preteklosti in ....

Objavljeno na isti dan


Tržič / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:49

Uničili klop pod jablano

Prijatelja Jure in Peter sta blizu stojišč za čebelje panje v Senožetih postavila klop za vsakogar, ki bi prišel tod mimo, da bi se lahko usedel, spočil in si nabral moči. Čez nekaj dni pa šok: klopi...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:43

Podobna letina žit kot lani

Pridelovalci žit pričakujejo podobno letino kot lani. Letos za razliko od preteklih let niso občutili suše.

Šport / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:41

Priprave z novim trenerjem

Smučarski tekači so uvodni del priprav na novo sezono opravili v Planici. Bili pa so tudi že na snegu na ledeniku Dachstein. Največja novost v ekipi je novi glavni trener, Italijan Stefano Sarraco.

Zanimivosti / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:08

Kaktus z več kot sto cvetovi

Naklo – Magda Štilec je potaknjenec kaktusa dobila od svoje mame pred mnogimi leti in zrasel je v mogočno rastlino. Ampak toliko živopisnih cvetov, kot jih ima letos, kaktus še ni imel. Magda Štile...

GG Plus / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:07

Pisal je poln energije in zanosa

»Nesi Andreju na Cankarjevo,« je Jasminu B. Frelihu po tem, ko je prebral njegov roman Na/pol, svetoval profesor na oddelku primerjalne književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani Tomo Virk. In ga j...