Zalka Jovanović skuha šenčursko godljo po originalnem receptu. / Foto: Tina Dokl

Skuha ta pravo godljo

Zalka Jovanović iz Šenčurja skuha godljo, kot se je že nekdaj kuhala samo v Šenčurju. Recept je zapisala leta 2004 po ustnem izročilu starejših Šenčurjank.

Šenčur – »V Šenčurju se je godlja pripravljala v zimskem času tja do prvih poljskih dni zgodaj spomladi. Gospodinje so kri konzervirale tako, da so jo obarile in močno solile ter shranile pokrito na hladnem v steklenem kozarcu ali glinasti posodi,« je povedala Zalka Jovanović in poudarila, da nekateri šenčursko godljo enačijo z godljo (obarnikom), ki se kuha povsod po Sloveniji: »V času kolin se je po vsej Sloveniji, sicer tudi v Šenčurju, pripravljala godlja iz obarnika. To je slana voda, v katerem so se barile – kuhale – krvavice ob kolinah. Ob kuhanju je kakšna krvavica tudi počila, gospodinje so jo porabile za obarnik, ki so ga izboljšale tako, da so vanj zakuhale proseno kašo, ajdove ali bele štrukeljce, koruzni zdrob, v kasnejših letih tudi riž; odvisno, iz katerega konca Slovenije je bila doma.«

Zalka Jovanovič je po ustnem izročilu starejših Šenčurjank zapisala originalen recept, kako se skuha šenčurska godlja, in še enkrat poudarila, da takšne drugje ne poznajo. Med sestavinami za šest oseb so 50 dag ješprenja, 35 dag prosene kaše, 30 dag sesekljane čebule, 1 srednje velika glavica česna, 20 dag svinjske masti z ocvirki (namesto ocvirkov je lahko nedimljena zaseka), majaron, poper, mleta kumina, malo mete, 3 dl svinjske krvi in sol. Šenčursko godljo pripravite tako, da najprej operete ješprenj in ga za nekaj ur namočite, najbolje že večer prej. Namočen ješprenj odcedite, spet zalijete s hladno vodo, solite in skuhate. Medtem v večji kozici segrejete mast in zlato rumeno popražite čebulo. Kašo operete in jo skuhate v vreli vodi ter solite; kuhate jo le toliko časa, da nabrekne in poči. Odvečno vodo odlijete in kašo stresete v kozico k praženi čebuli in dobro premešate. Nato dodate kuhan in odcejen ješprenj. Vse dobro premešate in pražite. Dodate precejeno kri in pražite ter neprestano mešate, da se ne prismodi. Pražite toliko časa, da se kri skuha – prepraži – po potrebi dolivate po malo tekočine od kaše in ješprenja, ki ste jo prihranili, ter dodajate začimbe in dišavnice in po potrebi dosolite. Vmes v ponvi segrejete ocvirke z malo masti, dodate strt česen in ga popražite le toliko, da zadiši. Stresete v kozico h godlji in še vse skupaj malo pražite, da se med seboj poveže. Medtem ko pražite godljo, v slani vodi skuhate droben neolupljen krompir in ga ponudite zraven. Godlja je kuhana, ko začne maščoba odstopati od vsebine.

Želja: knjiga receptov

Zalka Jovanović je članica Turističnega društva (TD) Šenčur. »Dvakrat na leto pri TD skuhamo šenčursko godljo, nazadnje smo jo decembra in januarja letos, in kdor želi, jo lahko poskusi. Namen tega je ohranjati tradicijo. Sto petdeset do dvesto litrov godlje skuhamo vsakič, pridejo od vsepovsod iz slovenskih krajev. Vsako leto se udeležimo tudi Svetovnega festivala praženega krompirja, na katerem predstavljamo naše TD, ki letos praznuje 40-letnico,« je povedala.

Zalka je bila rojena v Črnem Vrhu nad Idrijo, življenjska pot jo je leta 1965 pripeljala v Šenčur, kjer sta z možem, ki je bil meteorolog, kupila hišo. »Za šenčursko godljo sem izvedela leta zatem, ko smo se preselili v Šenčur, kuhati sem jo začela po originalnem receptu pred osmimi, devetimi leti. Veliko pa sem hodila po šenčurskih vaseh in zbirala stare recepte. Nekaj starih jedi sem objavila v Zborniku Občine Šenčur, ki je izšel leta 2006, morda mi jih uspe kdaj zbrati celo v knjigi,« je dejala in dodala, da zelo rada skuha tudi jedi iz svojega rodnega kraja, kot sta jota in idrijski žlikrofi. Kar dvaintrideset let je bila vodja kuhinje na letališču Brnik, danes Letališču dr. Jožeta Pučnika.

Zelo aktivna gospa, ki tudi veliko potuje in kleklja in že šestindvajset let vodi kuharske večere. »To so ponedeljkovi večeri v zimskih mesecih v prostorih TD Šenčur. Kuharski večeri so odprti za vsakogar, ki bi želel preizkusiti kaj novega ali nadgraditi svoje kuharsko znanje. Prisluhnem željam udeležencev, kaj bi želeli skuhati,« je še dejala Zalka Jovanović. Pri njej doma je na petkov zimski večer zadišalo tudi po pehtranovi potici s kurkumo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / / 07:00

V Stari Loki nov avto

Stara Loka – Prostovoljno gasilsko društvo Stara Loka letos praznuje 110 let delovanja. Letos so prejeli srebrno priznanje Civilne zaščite za delovanje na področju zaščite in reševanja, ob...

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 20. avgust 2013 / 07:00

Požar je uničil Porentov dom

V Kranjski Gori je v nedeljo zjutraj zagorela brunarica ob Porentovem domu, ogenj pa se je hitro razširil tudi na dom, ki je popolnoma uničen.

Zanimivosti / torek, 20. avgust 2013 / 22:39

Pod gorami je hladno

Kranjska Gora je na vrhuncu poletja polna obiskovalcev z vseh koncev sveta. Večina išče užitke v hladnem zavetju gora in bujnega zelenja, ki v krajih pod Triglavom vztraja avgustovski pripeki navkljub...

Razvedrilo / torek, 20. avgust 2013 / 22:30

Skromno, a odločno do devetdesetih

Rozalija Robič, Judita Ksenija Mezeg, Vida Kosmač, Friderika Burnik in Ana Košir so gospe, ki jih je pred kratkim ob občinskem prazniku v Kranjski Gori z obiskom in priložnostnim darilom razveselil žu...

Razvedrilo / torek, 20. avgust 2013 / 22:22

Piškoti za dve sedmici

Bioterme Mala Nedelja ležijo v osrčju Prlekije, v okolici Ljutomerja. Odkar imamo avtocesto, Gorenjcem ti kraji niso več tako daleč.

Zanimivosti / torek, 20. avgust 2013 / 14:57

Trniči z Velike planine

Te slane, posušene in posebej okrašene sirčke hruškaste oblike poznajo samo na Veliki planini, in čeprav se navodila za njihovo izdelavo iz ust prekaljene pastirice slišijo dokaj preprosto, jih zna iz...