Tanja odgovarja

Besedilo: Tanja Dolinšek
Kategorija: Nasveti / / 11:20

»Mlada«

Poročena sem s človekom, ki je čustveni invalid. Kljub temu da vem, da mu ni lahko, čustev ne zna pokazati. Tudi komunikacija z njim je otežena, nagiba pa se tudi k občasnemu fizičnemu nasilju. Imava dva odrasla otroka in vedno bolj razmišljam o tem, da bi odšla, dokler sem še »mlada«. Težava je tudi v tem, da hčerka podpira moža, dasiravno ve, kakšna je situacija doma.

Draga moja, razmišljanje, kot veste, ne bo dovolj. Treba bo kaj več in predvsem se bo treba odločiti. Kot ste omenili, mož ne želi na svetovanje, ki bi ga vidva krvavo potrebovala. Kot tudi vidim, se zavedate, da ste prvi vlak odhoda zamudili takrat, ko vas je prvič udaril. Sedaj se vam več ne zdi niti nič čudnega, če vas občasno »useka«. In tudi vaša hčerka je že ponotranjila to, da z »občasnim udarcem« s strani partnerja ni nič narobe. Pa seveda je narobe. Pa še kako narobe. Hčerka in njen strah, kako in kaj bo, če boste odšli, vas ne smeta ovirati pri odločitvi. Pri sebi razmislite o vsem, ker se ne premikate v pravo smer. In to ni način, na katerega naj bi ljudje svoje življenje preživeli. Življenje je treba živeti na polno, pa s tem ne mislim na materialne dobrine, temveč na notranje bogastvo. Tega pa, kot se zavedate, že dolgo nimate več. Že dolgo nimate niti notranjega miru. Iz kart je razvidno, da ste v stanju stalnega stresa, ko se niti ne sprostite več. Vse skupaj pa vpliva še na vaše zdravje! Karte so vašemu odhodu naklonjene, saj že dolgo živite življenje v prostem teku, ki ne vodi nikamor, predvsem pa vas lahko stane psihičnega zdravja. Dobro premislite, kako in kaj, in se lotite akcije, ki vas bo popeljala do mirnejšega in predvsem kvalitetnejšega življenja. Srečno.

»Življenje«

Imam hčerko, ki živi s partnerjem in majhnimi otroki. Z mojega vidika je njeno življenje zelo težko, saj ji partner ne pomaga pri ničemer. Pred kratkim je tudi izgubila službo, tako je vse dneve doma, kjer skrbi za nepokretno taščo. Partner ni pravi zanjo, vendar si tega ne želi priznati. Rada bi ji pomagala, pa ne vem, kako.

Nikakor drugače, kot da ji stojite ob strani in jo poslušate, ko je to potrebno. In vedno večkrat bo potrebno. Vaša hčerka je odšla po vaši poti, ki ste jo tlakovali v zvezi z napačnim partnerjem. Strah jo je priznati si, da je v napačni zvezi, strah jo je, kako bo, če bo ostala sama s štirimi otroki. Strah jo je samskega življenja, zato raje ostaja v tej nesrečni zvezi. In vi pri tem ne morete čisto nič. Videti je, da bo še vztrajala v tej zvezi, vsaj dokler so otroci še majhni. In na žalost bo življenje šlo tako naprej. Mislim celo, da bo bolezen tista, ki jo bo streznila in pripeljala do odločitve, da tako ne bo šlo naprej. Vsekakor se bo moralo zgoditi nekaj šokantnega, da si bo pripravljena priznati, da so spremembe v njenem bivanju potrebne in da tako ne more naprej. Srečno.