Belska cerkev dobila nova zvonova

Cerkev sv. Egidija na Srednji Beli pri Preddvoru je konec tedna dobila nova zvonova. V soboto so ju naložili na voz in zapeljali po vaseh, v nedeljo pa dvignili v zvonik, kjer sta prvič zvonila.

Cerkev sv. Egidija na Sr. Beli naj bi bila postavljena v 15. stoletju, zgrajena pa za potrebe štirih vasi: Spodnje, Srednje in Zgornje Bele ter Hraš. Še danes je to podružnica, ki obsega največje ozemlje v preddvorski župniji. Občina Preddvor je cerkev leta 2006 razglasila za spomenik lokalnega pomena.

O novih zvonovih smo se pogovarjali s ključarjem Marjanom Valjavcem, ki nam je zaupal, da ima belska cerkev še enega ključarja, Cirila Zormana, njen cerkovnik pa je Jože Štefe. Slednji je dal idejo, da nova zvonova naložijo na voz in odpeljejo po vaseh, kar je pozdravil tudi domači župnik Pavel Okoliš. Ta je ponosno povedal, da si je zvonova ogledal dr. Matjaž Ambrožič in podal mnenje glede uglašenosti. S slišanim naj bi bil zelo zadovoljen. Pravi, da so zvonovi pravzaprav glasbilo, melodija belskih pa bo lepa, prijetna za ušesa.

Minilo naj bi dobrih sto let, kar so bili zvonovi menjani, pripoveduje Valjavec. »Stari železni zvon ima letnico 1922, medtem ko ima mali bronasti zvon, ki je ostal v zvoniku in smo ga le očistili, obnovili, letnico 1927.« Nadaljuje, da ostaja v zvoniku še eden od starih jeklenih zvonov, ki ga uporabljajo v primeru t. i. hude ure. Namesto treh bodo sedaj v zvoniku štirje zvonovi, še doda.

Prvotno so razmišljali le o obnovi nosilne konstrukcije zvonika, ki je bila popolnoma dotrajana; nagajala jim je tudi elektronika za zvonjenje. Potem so se cerkovnik in ključarja odločili, da gredo po vaseh, od hiše do hiše – tako je v navadi, da predstavijo projekt ter povprašajo ljudi, kaj oni menijo o tem, da bi železna zvonova zamenjali za bronasta. Šlo je namreč za kar velik finančni zalogaj, saj je bila končna cena za zvonova krepko čez trideset tisoč evrov. Odziv je bil pozitiven, pripoveduje Valjavec, bili so pripravljeni sodelovati. V primeru, da bi se dejansko odločili za menjavo zvonov, pa sta se javila tudi dva večja donatorja. Povprašali so še na občino, ali obstaja kakšna možnost sofinanciranja, in s pomočjo razpisa, namenjenega tovrstnim obnovam, so pridobili še določena sredstva za nosilno konstrukcijo. Takrat pa so se potem pogumno odločili, da gredo v investicijo.

Zvonova so vlili v livarni v Žalcu. Veliki tehta 765 kilogramov, srednji 471 kilogramov. Prvi je uglašen na ton f1 in drugi na as1. Mali zvon pa tehta 254 kilogramov in je uglašen na c2.

Slovesno sprejetje zvonov

Ko sta zvonova prispela na Srednjo Belo, so ju shranili pri Valjavčevih – pr' Žulc po domače. V soboto zgodaj zjutraj so ju okrasili in potem naložili na voz, ki je bil del povorke, kjer so na čelu jezdili trije konjeniki z zastavami. Zvonova sta svojo praznično pot začela v Hrašah, nadaljevala skozi Spodnjo in Zgornjo Belo ter zaključila svoje popotovanje ponovno pri Valjavčevih na Srednji Beli. Tu sta tudi prenočila do nedeljskega jutra, ko so ju slovesno dvignili v zvonik. Nedeljska slovesnost se je začela s spustom padalcev s slovensko zastavo in se nadaljevala z blagoslovom in maziljenjem novih zvonov, ki ju je posvetil škof Franc Šuštar. Zadoneli so streli iz lovskih pušk. Po svetu maši so zvonovi že prvič »zapeli«, farani pa so poskrbeli za prijetno druženje. Zaigral je tudi domači ansambel Fantje z vasi, ki se je ponovno zbral po sedmih letih prav v ta namen.

Izvemo še, da na velikem zvonu lahko vidimo reliefno upodobitev sv. Roka in sv. Egidija. Namreč o novih zvonovih so se na vasi pogovarjali ravno v času, ko nas je presenetila korona, pojasni Valjavec in tako so se za ta zavetnika odločili z namenom. Na manjšem zvonu vidimo podobo Marije Pomočnice. Veliki železni zvon, ki je na Beli odslužil, pa bodo podarili eni od cerkva, ki je brez zvonov, najverjetneje bo našel novi dom v kakšni štajerski ali prekmurski cerkvi.