Lepo cvetje polepša praznike

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / četrtek, 5. april 2012 / 06:00

Velikonočno vzdušje v prvi vrsti vdahnejo pirhi, po možnosti barvani z naravno barvo, pri okrasitvi doma pa ne bomo zgrešili s prvim vrtnim cvetjem, mladim zelenjem in kakopak prvimi spomladanskimi cveticami. Posvetimo se tokrat narcisam, tulipanom, hijacintam in forsitiji, čeravno zgolj s simbolne plati, saj zdravilne ne premorejo.

Spomladansko cvetje je tesno povezano z veliko nočjo, saj v sebi nosi veliko simbolike - je krhko, mlado, sočno, močnih barv …

Z narciso do večnega življenja

Kdo ne pozna narcise, prve znanilke pomladi, ki razsvetli vrtove s svojimi živahnimi zlato rumenimi cvetovi. Ta čebulnata rastlina izvira iz južne Evrope, raste pa tudi v Indiji in na Daljnem vzhodu. Ime je dobila po Narcisu, lepotcu iz starogrške mitologije. Slednji je zavračal vsa dekleta, z nimfo Eco vred, zato je bil kaznovan. Bogovi so ga začarali, da se je zaljubil v lastno podobo, ki jo je ugledal v mirni vodi vodnjaka. Na vsak način se je je hotel dotakniti. Pri tem mu je spodrsnilo in utopil se je. Na mestu, kjer je utonil, je zacvetela čudovita cvetica. Ime narcis izvira iz grške besede narke', kar pomeni odrevenelost, spanec. Narcisa je simbol prebujenja in vnovičnega rojstva. Narcisa združuje motive smrti in ponovnega rojstva, končnosti in večnega življenja. Če se narcis ne morete naužiti na svojem vrtu, jih pojdite občudovat na pobočja ob vznožju Golice. Tam bodo v velikem številu prav kmalu zacvetele bele gorske narcise, ki jim domačini rečejo ključavnice.

S tulipanom hrepenimo

Tulipan, visokorasel, eleganten, ponosen … Ko na vitkem steblu dviguje cvet k soncu, spominja na zaljubljenca, ki dviguje lice k soncu svoje ljubezni. Nič čudnega, da je postal simbol ljubezenskih čustev, vznesenosti in večnega hrepenenja, pa tudi lepote. V krščanski simboliki je podoba božje ljubezni. Sicer pa ta vrtni lepotec izvira iz Perzije, kjer je bil nadvse čislan okras vrtov. Na staro celino je prispel v 16. stoletju. Najprej so tulipanove čebulice nameravali uporabljati v prehrambene namene, a so hitro ugotovili, da niso prida. No, in kaj naj zdaj z njimi, so si mislili, a ko so uzrli njihovo cvetočo lepoto, so ostali brez besed. Vsak, ki je kaj veljal, jih je hotel imeti na svojem vrtu. Tulipani so najbolj očarali Nizozemce, ki jih še danes na veliko gojijo.

Hijacinta poskrbi za mir v duši

Med spomladansko velikonočno cvetje sodijo tudi hijacinte s svojim značilnim svežim vonjem, ki napolni prostor. Ta čebulnica izvira iz dežel okoli Sredozemskega morja. V grški mitologiji je bil Hijacint zelo lep mladenič, v katerega se je zaljubil Apolon. Nekega dne, ko sta metala disk, ga je ljubosumni bog vetra Zafir preusmeril, da je Hijacinta zadel v glavo. Iz krvi in solz, ki jih je potočil Apolon, je vzniknila opojno dišeča cvetica. V krščanstvu velja hijacinta za simbol previdnosti in dušnega miru.

Forsitija prinaša upanje

K cvetočemu spomladanskemu razkošju na našem vrtu gotovo sodi tudi forsitija oz. žareči rumeni cvetovi tega okrasnega grmička. Forsitija je simbol upanja in kot taka nadvse primerna za velikonočne praznike, ki so polni upanja v večno življenje.