Vasovalec Janez

Tunjiške zgodbe (8)

Janez iz naše vasi se je zaljubil v lepo Marjanco iz sosednje vasi. V večerih je hodil tja in si pod sosedovim kozolcem izposodil lestev, da je tako prišel do okna na podstrešju, kjer je Marjanca spala. Fantom domačinom nikakor ni bilo všeč, da bi jim neki tujec speljal luštno dekle. Nikakor niso vedeli, kako naj se našega Janeza znebijo. Pa so se domislili, nažagali so kline lestve, ki jo je Janez uporabljal za svoja vasovanja. Res se je Janezu posrečilo, da je priplezal na vrh lestve, prav do okna, za katerim ga je že nestrpno čakala Marjanca. Toda naenkrat je zadrdralo Janezovo telo po lestvi do tal. Prav nesrečno se je udaril na neki kamen na svojo zadnjo stran. Sam nam je kasneje pripovedoval, da se je močno udaril na svoj december. Močno je krvavel, da je imel že polne čevlje krvi. Z veliko težavo se je odvlekel proti domu. Ura je bila že krepko čez polnoč, ko je prišepal domov. Doma je bil sam v kuhinji, drugi so sredi noči vsi že spali. Janez bi rad pogledal, kakšno rano ima tam na zadnji plati, pa je nikakor ni mogel videti. Zato je v kot kuhinje postavil ogledalo, se slekel in sklonjen gledal v ogledalo, kako močno se je udaril. Ropot v kuhinji je prebudil očeta, ki je prišel pogledat, kaj se dogaja. V kuhinji je v zelo čudnem položaju našel sina Janeza in samo zamrmral: »Saj sem vedel, da ti v glavi manjka eno kolesce, ampak, da ti jih toliko, si pa nisem mislil!« Je pa res, da je Janez dobil za ženo Majdo iz domače vasi. Marjanca pa tudi čisto drugega fanta.