Nekaj revolucionarnega in nekaj klasičnega

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Šport / sreda, 29. december 2010 / 06:00

Dež nam je stopil sneg po nižinah in s tem spodil misli o smučarskih tekih. Tisti najbolj zagrizeni pa se ne damo in ga zato iščemo tam zgoraj, kjer je v tem času zagotovo, tam zgoraj po hribih. Lani smo veliko pisali o smučarskih tekih kot obliki športne rekreacije, s katero se lahko ukvarja veliko ljubiteljev zimskih športov. Letos bo enako, zato smo se z veseljem odzvali povabilu podjetja Proloco Trade iz Kranja, ki je predstavilo najnovejšo kolekcijo tekaško smučarske opreme finske znamke Kahru. To je blagovna znamka, ki je ena najbolj cenjenih med smučarji tekači, ki se baha z petindevetdesetletno tradicijo, znanjem in zdaj tudi z revolucionarno tehnologijo, ki je bila pravzaprav poglavitni razlog, da so nas iz Proloca povabili. Gre za smučko, ki ji pravijo Optigrip, ki je namenjena klasičnem teku oziroma smučarski hoji. Optigrip je smučka, ki je ni treba mazati in nima značilnih »ribjih lusk« na tekalni površini. To je novost, ki zelo odmeva med ljubitelji smučarskega teka, saj vemo, da je klasični slog tega športa začel »umirati« ravno zaradi zakompliciranih maž, poleg seveda napredka novejše drsalne tehnike. Ker pa je tudi hoja s smučmi izredno priljubljena oblika športne rekreacije, je najnovejši izdelek zelo dobrodošel. Gre za posebno tehnologijo, pravzaprav nano tehnologijo, ki omogoča drsenje po površini in ne spodrsuje. Sliši se malce znanstveno fantastično, ampak stvar deluje. Smučarski tek oziroma hoja ni bila še nikoli preprostejša, kot je zdaj. Preizkusili smo in zato jo tudi priporočamo. V eni izmed prihajajočih številk bomo objavili obširnejši test oziroma predstavitev teh smučk.

Ker je sezona smučarskih tekov že na koledarju, moramo na hitro obnoviti, kar morate najnujnejšega vedeti pri izbiri prave opreme, ki vam ne bo v nadlogo, ampak v užitek.

Najprej se lotimo opreme za drsalno tehniko, ki je zadnja leta nekako bolj priljubljena pri smučarskih tekačih.

Pravilno dolžino palic izberemo tako, da se gremo matematike in uporabimo formulo, v katero uvrstimo svojo telesno višino, ki jo pomnožimo s faktorjem 0,90, in dobimo priporočljivo dolžino. Vsaka palica v prodajalni ima vidno napisano dolžino, ponavadi tik pod ročajem. Seveda boste z izračunom dobili okvirno dolžino, da ne boste gnjavili prodajalca za milimeter gor ali dol.

Smuči za drsalno tehniko boste prepoznali po nižjih krivinah, kot jih imajo klasične ali pohodniške. Na takih skoraj vedno piše »skate« ali »skating«, kar pomeni drsanje. Izberite si svojemu znanju in žepu primerne in pazite, da bodo od pet do deset centimetrov daljše od vaše telesne višine. Čevlji za drsalno tehniko so že skoraj podobni smučarskim pancerjem. Višji so od tistih za klasiko in prav tako skoraj na vseh piše enako kot na smučkah, torej skate ali skating. Tudi pri čevljih morate premisliti, kakšne potrebujete. Ne pozabite, da je to zimski šport, in če si boste omislili tiste najboljše in najdražje, kot jih imajo tekmovalci, vas bo večkrat kot ne zeblo v noge. Priporočam: če niste vrhunski rekreativec ali tekmovalec, si izberite take, ki so bolj udobni, torej tudi toplejši.

Palice za klasični tek, torej tisti, ki je še najbolj podoben človeški hoji oziroma teku, izberete tako, da svojo višino pomnožite s faktorjem 0,85 ali pa jih obuti pomerite in vam morajo segati nekaj centimetrov pod višino ramen. Smuči za klasiko boste prepoznali po izrazitih krivinah in na njih skoraj vedno piše Classic. Izberite take, ki so 15 ali 20 centimetrov daljše od vaše telesne višine. Seveda je tudi med temi smučmi izbor pester, saj se tako kot vse delijo na rekreativne, športno rekreativne, športno tekmovalne in tekmovalne … Čevlji za klasični smučarski tek so precej nižji od drsalnih in še vedno objemajo skočne sklepe, lahko pa si izberete tudi nižje, vendar pod pogojem, da ste že izvrsten tekač.

Najnujnejše za lažjo izbiro zdaj poznate. Ostane nam, da vas še enkrat povabimo k vpisu v začetne in nadaljevalne tečaje smučarskega teka, ki ga organizira Gorenjski glas, na naslov braco@g-glas.si ali na telefonsko številko 031/614 467.