Nad draginjo z nižjim davkom za energente

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 26. avgust 2022 / 08:31

Znižali DDV za večino energentov

Državni zbor je v torek za razbremenitev prebivalstva zaradi draginje soglasno sprejel zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost (DDV) za omilitev dviga cen energentov. V skladu z zakonom bo od 1. septembra letos do 31. maja 2023 DDV na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje za vse uporabnike znižan z 22 na 9,5 odstotka. Ob tem je še odločil, da mora vlada za obdobje veljavnosti znižanja DDV zagotoviti regulacijo cen energentov, za katere bo veljala regulacija cen na 1. september. To sicer trenutno velja za cene elektrike in plina. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za finance Tilna Božiča je cilj zakona zagotoviti, da bodo potrošniki v času največje porabe energentov oziroma v kurilni sezoni dodatno razbremenjeni posledic podražitve energentov. Predlog SDS, da bi DDV znižali na pet odstotkov, kar naj bi veljalo tudi za kurilno olje, so poslanci zavrnili. Po evropski direktivi DDV na kurilno olje sicer ni dovoljeno znižati. Božič je še napovedal, da bo ministrstvo za infrastrukturo do konca meseca pripravilo študijo, ki naj bi pokazala, kakšni ukrepi, vključno z morebitno regulacijo cen, bi bili smiselni za dodatno znižanje stroškov ogrevanja. Predsednik vlade Robert Golob je ta teden še dejal, da bodo proračunska sredstva namenili za regulacijo cen hrane, če bo to potrebno.

Resne motnje stabilnosti zdravstvenega sistema

Vlada se je ta teden na dopisni seji seznanila s poslovanjem zdravstvenih zavodov v prvem polletju, stanjem čakalnih dob, dostopnostjo do primarne ravni zdravstvene dejavnosti in z zdravstvenim stanjem prebivalstva. Pri tem je ugotovila obstoj resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema. S tem so izpolnjeni pogoji iz 63. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, da vlada določi programe storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredeli zmogljivosti, potrebne za izvajanje programa, in določi obseg sredstev. Vlada negativno finančno stanje ugotavlja v 30 javnih zdravstvenih zavodih, pri katerih izguba znaša skoraj 50 milijonov evrov, medtem ko je negativno finančno poslovanje vseh javnih zdravstvenih zavodov najmanj v skupni vrednosti 20 milijonov evrov. Poleg tega je na dan 21. julija na zdravstveno storitev čakalo skoraj 1.150.000 ljudi, skupno število vseh čakajočih na prvi pregled pa je približno 260.000, od katerih jih je 58 odstotkov čakalo nad najdaljšo dopustno čakalno dobo. Dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni pa se je zmanjšala za tretjino. Ob tem je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana pozval k odstopu, ker ne uživa več njegove podpore. Vodstvu UKC očita predvsem slabe poslovne rezultate (28 milijonov evrov izgube v pol leta), podaljševanje čakalnih dob in številne zamujene roke. Pri slednjem zlasti izpostavlja energetsko sanacijo glavne stavbe UKC, zaradi česar obstaja tveganje, da jim ne bi uspelo počrpati evropskih kohezijskih sredstev v višini 90 milijonov evrov.

Poziv k določitvi groba pobitih vojnih ujetnikov

Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki so ga počastili v torek, pozvala vlado, da čim prej sprejme pobudo za določitev groba posmrtnih ostankov iz brezna pod Macesnovo gorico na ljubljanskem pokopališču Žale in stori vse, da se to uresniči. V izjavi za javnost so zapisali, da komisija že več let poziva, naj žrtve izvensodno pobitih po drugi svetovni vojni dobijo svoj grob v glavnem mestu Slovenije. »Prav z izkopom posmrtnih ostankov žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico je ta pobuda toliko bolj utemeljena,« je zapisal predsednik komisije Jože Dežman. V breznu pod Macesnovo gorico so arheologi doslej izkopali posmrtne ostanke več kot dva tisoč žrtev povojnih pobojev, domneva pa se, da gre za posmrtne ostanke umorjenih slovenskih vojnih ujetnikov, je še navedeno v izjavi.

Pahor: Brez resnice in spomina ni sprave

Predsednik republike Borut Pahor je v torek na žalni slovesnosti ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov položil venec k Spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki so ga postavili pred petimi leti. Ob tem je v slavnostnem nagovoru poudaril pomen ohranjanja spomina na preteklost rekoč, da »brez resnice in spomina ni sprave«.