Jager Matevž

Tunjiške zgodbe (6)

Znano je bilo, da je bil tunjiški lovski revir najbolj priljubljen Matevžu, saj od tod ni prišel nikoli prazen domov. Posebno rad je jagal sobotne noči v jesenskem času. Takrat se Matevžu do jutra ni mudilo domov in tudi na »šiht« mu ni bilo treba misliti.

Naključje je hotelo, da je tisto leto jazbec gospodarju Petru na zadnjem vrhu delal veliko škodo na njivi s koruzo, tik poleg gozda. Peter je vedel, da ga kosmate nadloge v njegovi koruzi reši lahko le Matevž s svojim orožjem. Poprosil ga je, naj končno naredi red v njegovi koruzi. Matevž, znani lovec, je to z veseljem obljubil. Naslednjo soboto zvečer, da bo te zadeve uredil, mu je dejal. Že pred mrakom, v soboto, se je oglasil pri Petru. Da bo noč nekoliko krajša, mu je Peter dal kot popotnico »ferkeljc« žganja. Matevž si je iz bližnjega kozolca poleg njive napulil nekoliko detelje in si uredil kar ugodno prežo, skrito škodljivi mrcini.

Seveda, kot se rado zgodi, jazbeca tisto noč ni bilo ali pa ga Matevž ni »zamerkal«. Ker je vse kazalo, da bo moral domov brez plena, mu to ni šlo v račun. Na bližnjem vrtu je ugledal ravno zrela jabolka, menda so bila to zlata pramena. Ker se mu je nahrbtnik oziroma »rudzak« zdel čisto premajhen, se je domislil zelo praktične zadeve. Slekel se je do nagega, hlače je oblekel nazaj, dolge kolikor toliko bele gate pa je spodaj zavezal in vanje nabral čisto polno jabolk, nato je gate tudi zgoraj zavezal. Tako čudno belo vrečo si je zadel na vrat, tako, kot je včasih nosil svoje otroke. Tako otovorjen je počasi krenil proti domu v sosednjo vas.

Peter tisto noč ni spal, saj je celo noč čakal, kdaj bo počilo. Ker strela ni bilo, je v ranem jutru še v popolni temi odšel pogledat, kaj se dogaja na lovski preži, tam za kozolcem. Ravno tedaj je Matevž okrog koruzne njive prinesel svoj nabrani plen. Peter je v temi videl samo bele nabreknjene gate oziroma pol človeka, ki se premika proti njemu. V strahu, da gre najmanj Matilda ponj, jo je kar najbolj urno ucvrl nazaj v svoj »špampet«. Koliko koruze je tisto leto pridelal Peter, je že pozabljeno. Matevž pa je svojo ozimnico prinesel do doma, kot že velikokrat do tedaj.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 21. avgust 2021 / 23:47

Skupno v skupnosti

»Zadružni dom je večnamenska javna stavba, praviloma postavljena na podeželje, v njej pa se izvajajo različne upravne, gospodarske, društvene in kulturne dejavnosti. Zadružni dom je specifična arhi...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 13. april 2013 / 07:00

Najvišja ocena za Jarčevo zelje in Gorjančevo repo

Klemen Jarc iz Voklega in Štefan Gorjanc iz Mavčič sta na ocenjevanju konzerviranih vrtnin prejela za kislo zelje oz. kislo repo največje možno število točk.

GG Plus / sobota, 13. april 2013 / 07:00

Prvi ´trik´ izvedel na domači škarpi

"Mojster blata" Aleš Rozman iz Tržiča je prvi motor dobil že pri štirih letih. Danes je edini Slovenec, ki se profesionalno ukvarja z izvajanjem spektakularnih skokov s štirikolesnikom in motornimi sa...

GG Plus / sobota, 13. april 2013 / 07:00

Poklon škofu in železarju

Pri nas imamo dve vrsti težav. Ene so dejanske narave, druge bolj simbolne. Dejanski problem nastane, če človek izgubi delo in ostane brez plače ali pa, če bo država bankrotirala in nam bo zavlad...

GG Plus / sobota, 13. april 2013 / 07:00

Slovar novejšega besedja

Slovarji niso namenjeni branju, v njih le nekaj poiščemo. Letos pa smo dobili slovar, po katerem je prav zanimivo listati, se ustavljati pri posamičnih geslih in jih prebirati. Slovar namreč prin...

Zanimivosti / sobota, 13. april 2013 / 07:00

Ob Jožu so bili varni

V Tržiču so z razstavo in knjigo avtorice Irme Lipovec počastili 120-letnico rojstva enega največjih slovenskih alpinistov Joža Čopa z Jesenic.