Elektronsko evidentiranje

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 15. avgust 2022 / 09:50

Ministrstvo za delo pripravlja spremembo zakonodaje, ki med drugim prinaša podrobnejše spremljanje službenih ur in elektronsko beleženje delovnega časa. Bo ukrep zmanjšal možnost zlorab delavcev ali pa gre za nepotrebno birokratizacijo ...

Ljubljana – Od konca julija je v javni razpravi predlog sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki so jih pripravili na ministrstvu za delo. Spremembe zakona med drugim predvidevajo natančnejše spremljanje delovnega časa in tudi elektronsko evidentiranje delovnih ur zaposlenih. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, bodo spremembe inšpektoratu za delo olajšale ugotavljanje nepravilnosti, kakršne so se denimo pred nedavnim odkrili v podjetjih Marinblu in Selea. »Spoštovanje določb o delovnem času ter zagotavljanje počitkov in odmorov je pomembno z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter spoštovanja temeljnih pravic delavcev do odmorov, počitka ter svobodnega koriščenja dela prostih dni,« ob tem še dodajajo na ministrstvu za delo.

Spremembe, ki so bile sicer v okviru socialnega dialoga znotraj pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta oblikovane že pred tremi leti, a so nato obležale v predalu, pozdravljajo v sindikatih. »Dejstvo je, da je število kršitev pravic delavcev na področju delovnega časa, zagotavljanja počitkov in odmorov zelo veliko, zlasti sedaj, ko delavcev primanjkuje, in v dejavnostih, kjer so tudi plače zaposlenih delavcev nizke,« pravijo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer sicer dodajajo, da uvedba elektronskega beleženja delovnega časa sama po sebi ne bo v celoti odpravila kršitev, bo pa pripomogla k zmanjšanju, prav tako se bo na ta način zmanjšalo tudi število neplačanih nadur zaposlenih.

Način evidentiranja naj bo v domeni delodajalca

Na drugi strani predstavniki delodajalcev v predvidenih spremembah vidijo predvsem dodatno birokratizacijo ter stroške. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so do predloga kritični tudi zato, ker »ne sledi novim oblikam dela, hkrati pa ne prinaša nikakršnih zagotovil, da se zlorabe oz. kršitve ne bodo več dogajale«. »Bistveno je, da se evidentiranje delovnega časa vodi pravilno, pa naj gre za elektronsko ali ročno evidentiranje. Odločitev o tem, na kakšen način se bo evidentiral delovni čas, pa mora biti v domeni delodajalca,« pravi predsednik OZS Blaž Cvar.

Imajo tudi pomisleke glede izvajanja zakona v praksi. Na OZS so posebej omenili primer delodajalca, ki ima denimo slikopleskarsko dejavnost in na isti dan tri zaposlene napoti na tri različne lokacije. »Kdo in na kakšen način bi v aplikacijo vpisoval čas prihoda in odhoda z dela, če se hkrati s predlogom sprememb zahteva, da se na kraju opravljanja dela hrani evidenca o izrabi delovnega časa in dokumentacija?« se sprašujejo na zbornici.

Pojavljajo se tudi drugi dvomi, povezani z novimi oblikami dela, denimo dela na domu, ki se je še posebno v času epidemije uveljavilo v številnih poklicih. A kot odgovarja minister za delo Luka Mesec, z zakonom ne želijo doseči, da bi se morali zaposleni, ki delajo od doma, hoditi evidentirat na sedež podjetja. Kot je zapisal na Twitterju, je poanta zakona preprečevanje zlorab, »o drugačnih določitvah v sodobnejših poklicih pa se seveda lahko pogovarjamo«. Kot je še dodal, so tudi zato dali delodajalcem en mesec časa, da skupaj najdejo rešitve, ki bodo ustrezale vsem.

Če bo zakonodaja sprejeta, bo elektronsko evidentiranje po končanem prehodnem obdobju v veljavo stopilo leta 2025.