Kmetujejo po taktu divjih prašičev

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Medvode / / 09:19

Kmetje iz Polhograjcev opozarjajo na težave, ki jim jih povzročajo divji prašiči. Kot poudarjajo, kmetovanje poteka pod njihovo taktirko.

Medvode – Problem divjih prašičev v Polhograjcih ni od včeraj. Lastnikom zemljišč že dlje časa povzročajo veliko škodo in ti pravijo, da stanja, kot je letos, še ni bilo. Opozarjajo, da je populacija divjih prašičev prevelika in da je treba nujno ukrepati – takoj.

Vse je razrito, sanacija bo težka

Pred kratkim so se o možnih rešitvah pogovarjali na sestanku, ki ga je sklicala Kmetijska zadruga Medvode. Udeležili so se ga oškodovani zasebniki iz medvoške in tudi iz sosednji občin, Janez Šušteršič, predsednik Kmetijske zadruge Medvode, direktor zadruge Milan Sobočan in pravnik Marko Mlinar, s strani Lovske družine Medvode ocenjevalec škod Marjan Petač in gospodar Matej Močnik, Andrej Andoljšek, višji koordinator za področje gozdarstva in obnovljivih virov na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, in Jože Benec, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije – Zavoda Ljubljana. Povabljen je bil tudi Lado Bradač, zastopnik Lovske zveze Slovenije, ki pa se sestanka ni udeležil. Problematiko je podrobneje predstavil Franc Tehovnik s Tehovca. Poudaril je, da gre na eni strani za stroške, ki jih imajo zaradi divjih prašičev, na drugi strani pa tudi za čas, saj morajo namesto s kmetijsko mehanizacijo poškodovane površine obdelovati ročno. »Zahtevamo, da se nam pove, kakšni so kratko- in dolgoročni načrti gospodarjenja z divjimi prašiči in jelenjadjo, da se škoda oceni dejansko glede na nezmožnost strojne obdelave, izpad dohodka in problem sanacije. Fotografije prikazujejo povzročeno škodo. Lahko bi jih bilo za cel album. Vse je razrito. Ljudje so garali. Imajo gorsko kmetijsko mehanizacijo in so morali znova obdelovati ročno. Kako se bo saniralo, koliko časa bo trajalo? Saniralo se bo težko, če bodo obiski divjih prašičev trajali še naprej, tako kot trenutno. Sanacija se je na določenih terenih izvedla jeseni, tudi spomladi. Čez leto so se znova pojavile degradacije na istih travnikih. Kmetovanje v Polhograjcih je očitno pod taktirko divjih prašičev ali določenih lobijev. Problem divjih prašičev se ne pojavlja samo pri nas, temveč po celotni Sloveniji. Prevelika populacija bo slej ali prej povzročala škodo tudi na ravninskih zemljiščih,« je povedal Tehovnik.

Omejitve navzgor za odstrel ni

Da je problem širši, je potrdil Ivan Guzelj s kmetije pri Sv. Barbari v škofjeloški občini in med drugim predlagal, da bi morali kmetje stopiti skupaj in da bi moralo biti sodelovanje med njimi in lovci boljše. S tem so se strinjali tudi drugi prisotni kmetje, ki so poudarili kar nekaj primerov, ko potrebnega sodelovanja ni bilo. »Problem divjih prašičev je res pereč, prijav škod je veliko. Trudimo se priti do soglasja z lastniki. Dejstvo je, da na poškodovanih površinah do jeseni ne bo zraslo nič. Tudi naslednje leto bo izpad, tudi če prašičev ne bo več. Problem pa je pri plačilu, saj se s cenami kmetovalci ne strinjajo. Mi pri tem le sledimo zakonodaji,« pravi Marjan Petač. Matej Močnik je predstavil podatke za zadnjih deset let, ki kažejo, da je bila realizacija odstrela divjih prašičev skoraj vedno nad planom. Lani je bil slednji 10, odstrel 24, za letošnje leto je plan 10, realizacija pa v času sestanka 18. Andoljšek je poudaril, da plan mora biti uresničen, omejitev navzgor, koliko divjih prašičev se lahko odstreli, pa ni.

Glavni zaključki sestanka so bili, da se med kmeti in lovci mora vzpostaviti dialog in da razen zmanjšanja staleža divjih prašičev ne pride v poštev nobena druga rešitev.