Alge v Planšarskem jezeru že več let kosijo

Na Jezerskem se že več let soočajo s prekomernim razraščanjem alg v Planšarskem jezeru. Problematiko blažijo s košnjo alg, trajnejše rešitve pa očitno še ni blizu. Jezero ni statusno urejeno in nima upravljavca, leži pa na zasebnem zemljišču.

Jezersko – Jezersko velja za turistični biser, njegovo podobo pa ta čas kazijo alge na gladini Planšarskega jezera. »Obupno je,« priznava župan Jezerskega Andrej Karničar in dodaja, da se s problematiko razraščanja alg v jezeru zagotovo soočajo že kakih sedem let. »V začetku je bilo cvetenja manj, sedaj pa vsako leto več,« je pristavil. Problematiko se že leta trudi blažiti Gostišče ob Planšarskem jezeru, in sicer s košnjo alg, trajnejše rešitve pa očitno še ni blizu. Jezero ni naravno vodno javno dobro, saj je nastalo z umetno zajezitvijo potoka Jezernica in je na zasebnem zemljišču v lasti Petra Virnika. »Jezero ni odmerjeno, nima nekega pravnega statusa in tudi ne upravljavca. Sedaj, ko je napolnjeno z vodo, je voda od države, a pravijo, da nimajo pristojnosti. Ko ni vode, pa je to pašnik v lasti kmeta. Zadeva je zapletena in se ne premakne nikamor z mrtve točke,« je razložil Karničar in dodal, da občina nima nobene pristojnosti.

Sanacija bi bila draga

Aleš Petek iz omenjenega gostišča se je s posebnim čolnom, predelanim v kosilnico, tudi v tem poletju že trudil s košnjo alg. Zaradi težav s kosilnico je še ni končal, upa pa, da mu bo do Ovčarskega bala sredi avgusta uspelo pokositi najbolj vidne dele jezera. Pri strokovnih institucijah so se že pred leti zanimali tudi glede ukrepov za trajnejšo rešitev. Kot je pojasnil župan, se je pokazalo, da bi bilo verjetno najbolje v času, ko je voda zelo nizka oz. jezero presahne, odstraniti zgornjo plast in s tem tudi koreninski sistem. »Kdo bo to naredil in na čigave stroške, pa je vprašanje za milijon dolarjev. Stroški bi bili astronomski,« je povedal Karničar in dodal, da bi bila ob posegu potrebna previdnost, da ne bi poškodovali plasti, ki zadržuje vodo.

Lastnik zemljišča Peter Virnik je pojasnil, da so z Alešem Petkom dogovorjeni, da rastline v jezeru pokosi in tako vsaj malo polepša njegovo podobo. »Verjetno pa se bomo morali sprijazniti s tem, da narava po svoje oblikuje podobo,« je pristavil. Glede možnosti trajnejše sanacije z odstranitvijo mulja in poglobitvijo jezera je povedal, da je to predvsem vprašanje interesa. »V mojem interesu vzdrževanje jezera zagotovo ne more biti,« je dejal Virnik in spomnil, da ima površine ob jezeru v najemu gostišče, ki mu je v interesu, da je jezero lepo, čisto in urejeno, prav tako tudi Občini Jezersko. Glede statusne ureditve jezera je dejal, »da bomo nekaj uredili, če ne mi, pa naši potomci«. Opozarja pa, da bi bilo še pred tem treba urediti status dostopne poti od državne ceste do jezera, saj poteka po njegovem zemljišču, ki ga je – tako kot lokacijo Planšarskega jezera – njegova družina dobila z denacionalizacijo, ter poleg tega poskrbeti za urejeno parkiranje, saj obiskovalci pogosto parkirajo v naravnem okolju.

Strokovne službe pojasnjujejo

Na Direkciji RS za vode so razložili, da Planšarsko jezero predstavlja vodno površino, ki pa je na zasebnem zemljišču in tako ni v njihovem upravljanju; pa tudi da je razraščanje alg posledica naravnih razmer v poletnih mesecih: nizkih pretokov vode in posledično nizkega vodostaja v jezeru ter visokih temperatur vode, kar ustvarja ugodne razmere za intenzivno rast alg. »K temu pripomore tudi vnos hranil, ki jih voda izpira iz gnojenih kmetijskih površin,« so dodali in še da bi bilo morda smiselno pristopiti k statusni ureditvi jezera, po kateri bi se določil njegov upravljavec, ki pa bi bil soočen z enakimi naravnimi danostmi.

»Planšarsko jezero je umetnega nastanka in nima visokega naravovarstvenega pomena,« pravi vodja kranjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave Sonja Rozman. Povedala je tudi, da so v jezeru opazili alge, a bi bile za določitev vrste potrebne specialne raziskave in laboratorij, s katerim pa ne razpolagajo. »Ker ne vemo, za katero vrsto gre, tudi ne poznamo vzroka. Lahko gre za naraven pojav, lahko pa bi k temu prispevale tudi človekove aktivnosti v okolici jezera in v njem. Za dolgoročno rešitev bi bilo treba raziskati vzroke in jih odpraviti, če je to mogoče,« je pojasnila.

Na Agenciji RS za okolje s problematiko pojavljanja alg v Planšarskem jezeru niso seznanjeni. Jezero namreč ni v programu državnega monitoringa kakovosti jezer, saj so vanj skladno z zakonodajo vključena le jezera s površino, večjo od pol kvadratnega kilometra. S fotografij, ki smo jim jih posredovali, so ocenili, da je prišlo do intenzivne razrasti nitastih zelenih alg in makrofitov, kar je verjetno posledica prisotnosti obilice hranil in visokih temperatur, za določitev vrst pa bi bila potrebna analiza pod mikroskopom.