Računalnik in jaz: USB

Besedilo: Robert Guštin
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 10. november 2008 / 06:00

Leta nazaj so računalniki imeli na zadnji strani celo vrsto priključkov, kamor ste priključili monitor, tiskalnik, pa miško in tipkovnico, lahko pa seveda tudi druge zunanje naprave računalnika. Ti priključki oziroma vhodi so bili iste barve, sicer pa različni po obliki. Nekateri so bili okrogli, drugi pravokotni, nekateri pa so imeli še konusno obliko. Ker se je dalo v vhod, z malo truda, priključiti tudi napačen priključek, so proizvajalci računalnikov začeli vhode in priključke barvno označevati. Tako je na primer vhod za tipkovnico zelen, prav tako pa je zelen tudi priključek tipkovnice, vijoličast je priključek za miško in moder za monitor. Tako je bila možnost napačnega priključka že bistveno manjša. Bojazen po napačni povezavi pa povsem odpade pri USB vhodu. Vhod je univerzalen in nanj lahko priključimo katerokoli komponento strojne opreme, pri tem pa se oprema in računalnik medsebojno »zmenita«, kako zagotoviti pravilno delovanje. USB vhodi so več ali manj že skoraj povsem zamenjali ostale vrste priključkov in tako imajo računalniki, v veliko primerih, že skoraj samo USB vhode. Nanje priklopimo vse, od tipkovnice in miške, pa vse do tiskalnika in fotoaparata.

USB pomeni univerzalno serijsko vodilo ali angleško »Universal Serial Bus«. Je večnamensko vodilo, namenjeno priključku različnih zunanjih strojnih naprav na računalnik. Naenkrat lahko priključimo do 127 naprav. Najbolj pogosto v praksi srečamo na USB priključkih digitalne fotoaparate in kamere, pa USB spominske ključke, tiskalnike in zunanje spominske medije (zunanji trdi disk). Običajno preko USB vhodov pretakamo na ali iz računalnika podatke. Ker je delovanje USB vodil hitro, je prenos podatkov hitrejši kot pri drugih vrstah vhodov. Zaradi lažjega priklapljanja in odklapljanja imajo pogosto računalniki USB vhode kar na čelni strani.

K njegovi priljubljenosti prispeva preprostost uporabe. Naprave z manjšo porabo električne moči se lahko napajajo kar iz tega vodila in ne potrebujejo lastnega napajanja z električno energijo. Operacijski sistem računalnika sam poskrbi za nalaganje ustreznega gonilnika za pravilno delovanje naprave, ko le-to priključimo na računalnik.

Prenos podatkov pri USB vodilih poteka po štirižilnem kablu (ozemljitev, napajanje +5 V in parica za prenos podatkov). Hitrosti vmesnika USB so med 1,5 in 12 MB na sekundo (Mbps), novejša različica USB2 pa zmore delovati s hitrostjo 480 Mbps.

Ločimo tri tipe USB komponent. Prva je gostitelj ali angleško »host«, poznan tudi pod imenom izvorno vozlišče, ki je integriran na osnovno ploščo ali nameščen kot kartica v računalniku. Nadzira ves promet na vodilu in je hkrati tudi vozlišče. Drugi tip je vozlišče ali angleško »hub«, ki omogoča točko priklopa ali vtič za priklop naprav na vodilo. Vozlišča so odgovorna za odkrivanje naprav, ki so priključene ali odklopljene, in omogočajo upravljanje z električno močjo za te naprave. So napajana iz vodila ali pa imajo lasten zunanji vir napajanja. Vozlišče z lastnim virom napajanja se lahko spoji z vozliščem, ki se napaja z vodila. Vozlišča brez lastnega vira napajanja ni moč priključiti na vozlišče, če porabi več kot 100 mA toka. Tretji tip so naprave ali angleško »device«, ki je naprava, združljiva z USB, ki je priključena na to vodilo. Naprave so lahko tudi vozlišča. USB-monitor, na primer, lahko ima še vtiče za priklop miške in tipkovnice. V tem primeru je monitor tudi vozlišče.

Zadnja stran računalnika je včasih videti kar precej komplicirano, saj poleg mnogih vhodov vsebuje še reže za hlajenje preko ventilatorja, pa priključek za računalniško omrežje in internet. Da se pri vsem tem lažje znajdemo, je še kako koristno, da so vsi vhodi enotni in s priklapljanjem nimamo težav. USB je zelo uporaben način, če naj bo naše obvladovanje računalnika čim bolj enostavno.