Gorenjsko banko so rezultati stresnih testov presenetili

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 17. december 2013 / 11:35

»Za Gorenjsko banko, ki ima že vrsto let v slovenskem bančnem sistemu najvišjo kapitalsko ustreznost, so rezultati stresnih testov presenečenje,« pravi predsednik uprave Gorazd Trček in poudarja, da v tako negotovih okoliščinah povezovanje z Abanko ni več aktualno.

Kranj – Rezultati stresnih testov osmih slovenskih bank so pokazali, da bi Gorenjska banka po osnov­nem makroekonomskem scenariju lahko imela v obdobju 2013-2015 na račun obstoječih in novih kreditov in terjatev ter vrednostnih papirjev 578 milijonov evrov izgube, od tega bi jo bila sposobna pokriti 329 milijonov evrov, kapitalski primanjkljaj pa bi ob koncu leta 2015 znašal 249 milijonov evrov. Neugodni scenarij predvideva za triletno obdobje 688 milijonov evrov izgube, sposobnost pokritja izgube v znesku 361 milijonov evrov in kapitalski primanjkljaj v višini 328 milijonov evrov.

Banka Slovenija bo od bank, pri katerih je do konca leta 2015 možen kapitalski primanjkljaj, med njimi je tudi Gorenjska banka, zahtevala, da do konca januarja prihodnje leto pripravijo načrt kapitalske krepitve in ukrepe za pokrivanje kapitalskega primanjkljaja. Če z zbiranjem kapitala od obstoječih lastnikov, z iskanjem novih investitorjev, odprodajo terjatev in premoženja in z drugimi ukrepi ne bodo pokrile primanjkljaja do konca junija prihodnje leto, bodo lahko v skladu s pravili Evropske komisije zaprosile za državno pomoč.

Ste pričakovali takšen rezultat ali ste bili presenečeni?

»Rezultati obremenitvenega testiranja so za nas presenečenje. Že vrsto let smo banka, ki ima v slovenskem bančnem prostoru najvišjo kapitalsko ustreznost. To se je izkazalo v vseh dosedanjih postopkih ugotavljanja kapitalske ustreznosti in ocenjevanja kapitala, ne nazadnje je takšne ugotovitve še julija letos potrdila tudi Banka Slovenije. So se pa slutnje, da utegnejo biti rezultati obremenitvenega testiranja manj ugodni, pojavljale že med samim pregledom kvalitete kreditnega portfelja banke. Ni nam bila povsem poznana niti metodologija ocenjevanja kreditnih terjatev niti metodologija ocenjevanja zavarovanj za te terjatve, iz nekaterih primerov, s katerimi smo seznanjeni, pa lahko sklepamo, da je bilo ocenjevanje pavšalno in zaključki za banko neugodni. Potrebno je poudariti, da se s stresnim testom ni ugotavljal dejanski kapitalski primanjkljaj v banki, pač pa gre za oceno, koliko bi se v primeru izpolnitve določenih pesimističnih okoliščin do leta 2015 lahko materializirale izgube iz kreditnih tveganj v prihodnosti. Verjetnost, da bo dejanski razvoj dogodkov drugačen, je precej večja od te ocene in za številne terjatve, ki so bile slabo ocenjene (na primer tudi znatne izgube pri obveznicah Republike Slovenije), pričakujemo, da bodo v celoti poplačane in zato pričakovanih izgub ne bo.«

Kakšna je, povedano v preprostem jeziku, razlika med osnovnim in neugodnim scenarijem?

»Pri obeh scenarijih so ocenjevalci sledili načelu konzervativnosti, razlika pa je v tem, da osnovni scenarij predstavlja najbolj verjetni makroekonomski razvoj do konca leta 2015, medtem ko neugodni scenarij pomeni močno zaostrovanje že sicer slabih razmer. Ta scenarij je malo verjeten in je namenjen samo preverjanju, ali so banke dovolj robustne, da lahko kljubujejo tudi takim okoliščinam.«

Kako načrtujete kapitalsko okrepitev banke – ob predpostavki, da je tudi Sava kot največja lastnica banke v slabi finančni kondiciji?

»Za kapitalsko krepitev v banki že zdaj izvajamo več aktivnosti, ki prispevajo k racionalizaciji porabe kapitala in zmanjševanju pritiskov za oblikovanje slabitev. Od Banke Slovenije pričakujemo odločitev, v kolikšni meri in do kdaj moramo v banki zagotoviti morebitni dodatni kapital. Takrat nam bo znana dejanska dimenzija ukrepov in takrat bomo lahko začeli tudi z aktivnostmi za dokapitalizacijo banke, ki lahko vključuje sedanje in nove potencialne investitorje. Vsaka dokapitalizacija mora biti za lastnika ekonomsko smiselna, smiselnost pa se izkazuje predvsem v primernih donosih na vloženi kapital.«

Koliko je še aktualno povezovanje z Abanko in kako komentirate govorice, da naj bi Gorenjsko banko prevzela ena od bank v večinski tuji lasti – omenjata se Banka Koper in SKB banka?

»Povezovanje z Abanko po vsem tem ni več aktualno, saj se je po obremenitvenem testiranju pojavilo še več neznank, na katere ta hip ni odgovorov. Abanka bo zaradi prejete državne pomoči morala skozi proces odobritve programa prestrukturiranja preko Evropske komisije, v Gorenjski banki pa se bomo ukvarjali z aktivnostmi za zagotavljanje kapitala, če bo tako zahtevala Banka Slovenije. O morebitnem prevzemu Gorenjske banke s strani katere od bank v tuji lasti ne vemo ničesar, zato tega tudi ne moremo komentirati.«

Kako je banka poslovala v letošnjem prvem polletju oz. v devetih mesecih?

»Poslovanje banke v letošnjem letu je odraz okoliščin, v katerih delujemo. Te okoliščine vplivajo na naše komitente, njihove težave pa se odražajo tudi v našem kreditnem portfelju in kasneje v rezultatih poslovanja. Pritisk na oblikovanje oslabitev je močan in zato bo tudi letos banka poslovala z izgubo. Ključni kazalniki poslovanja na segmentih, ki so za profil banke najbolj pomembni, pa so spodbudni. Uspeva nam dosegati soliden dobiček pred oslabitvami, kar v obremenitvenem testiranju ni bilo upoštevano, povečali smo tržni delež pri kreditih gospodinjstvom, v preteklih mesecih pa tudi naš tržni delež na področju depozitov prebivalstva. To je nedvoumen odraz zaupanja komitentov v banko, za kar se jim ob tej priložnosti tudi najlepše zahvaljujem.«