V spomin: Vinko Hlebš (1943–2022)

V 80. letu starosti se je po tragični nesreči poslovil priznani umetnik in častni občan občine Tržič Vinko Hlebš.

Vinko Hlebš se je rodil leta 1943 v Tržiču. Izobraževal se je na likovnih tečajih pri akademskem slikarju Milanu Batisti, Stanetu Kregarju in prof. Milanu Butini. Po upokojitvi leta 2003 se je v celoti predajal umetniškemu ustvarjanju, bil je član Dunajskega društva prijateljev umetnosti, Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Društva kranjskih likovnih umetnikov. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med drugim leta 1985 tudi Prešernovo nagrado Gorenjske, leta 1991 plaketo mesta Tržič za likovno dejavnost, leta 2017 priznanje za promocijo učenja in znanja odraslih Andragoškega centra Slovenije, leta 2018 pa je postal častni občan občine Tržič.

Njegov opus je zelo obširen, a ob tem, da je izredno cenjen umetnik, je bila močna tudi njegova humanitarna nota. Pomagal je, kjer se je le dalo. Vinko je rad povedal, da vsakega lahko nauči slikati, a umetnik mora postati sam.

Vinko Hlebš je več kot petdeset let ustvarjal lepoto v slikah in je bil eden najbolj plodovitih slikarjev v Tržiču. Slikati in risati je začel na pobudo starejšega brata, ki mu je kupil prvo slikarsko opremo. Prvo samostojno razstavo je imel že konec šestdesetih let. Razstavljal je na več kot 80 samostojnih in več kot 150 skupinskih razstavah po različnih krajih Slovenije pa tudi v Celovcu, Zagrebu, na Dunaju, v Ženevi, v Ludbregu in Kölnu. Vseskozi je sledil svojim prepričanjem in razmišljanjem in se globoko zapisal v likovno dediščino Tržiča.

Pogosto je slikal povečane detajle bogatega rastlinskega sveta, saj kot je pravil sam, je življenje povezoval z rastlinami. Njegovo bogastvo barv, oblik, cvetov je kazalo slikarjevo močno voljo in ustvarjalno energijo, z njo je ponazarjal večni krog: rojstvo, življenje, smrt: trpljenje in radost. S svojo likovno simboliko je povezoval nebo in zemljo, tostranstvo in onstranstvo.

Vinka Hlebša smo redno srečevali na poti v Varstveno delovni center Tržič, kjer je varovancem svetoval, se z njimi pogovarjal, kako s čopičem izraziti svoja občutja. Več let je vsak teden svoje znanje posredoval odraslim na Ljudski univerzi Tržič, k slikanju pa spodbujal tudi stanovalce Doma Petra Uzarja. Pogosto je prisluhnil humanitarnim akcijam, svoja dela je poklonil številnim organizacijam, društvom in posameznikom tudi zunaj domačega kraja.

Vinko, ostal boš v najlepšem spominu umetnikov slikarjev in vseh Tržičank in Tržičanov.