Načrtovanje prihodnosti Jelovice

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Bled / sreda, 6. julij 2022 / 16:32

S sanacijo gozda, opolnomočenjem in izobraževanjem želijo partnerji projekta JeloviZa omogočiti vključujočo pripravo modela upravljanja območja Jelovice in s tem prispevati k njegovi večji podnebni odpornosti.

Bled – Izhodišče dvoletnega projekta JeloviZa je bilo oblikovano marca 2021, ko je Razvojna agencija Sora pripravila posvet, kjer so se različni deležniki strinjali, da je Jelovica območje izjemnih naravnih in kulturnih bogastev in da je za to potreben celovit in skupen pristop. Projekt je bil kasneje izbran v sklopu Norveškega finančnega mehanizma, programa Izboljšano upravljanje ekosistemov pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb.

»Načrtujemo umetno obnovo in sanacijo poškodovanega gozda, vključujočo pripravo modela upravljanja območja, hkrati pa z raznimi aktivnostmi, kot so prenosi dobrih praks, izobraževanji in delavnicami doseči boljšo usposobljenost za upravljanje ekosistemov,« je pojasnila vodja projekta Katarina Žakelj iz organizacije CIPRA Slovenija, društva za varstvo Alp, vodilnega partnerja. K projektu so pristopili še Razvojna agencija Sora Škofja Loka, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Bled, Zavod RS za varstvo narave, Območni enoti Kranj in Ljubljana, Občina Železniki in CIPRA International, mednarodna komisija za varstvo Alp.

Območje Jelovice obsega občine Kranj, Radovljica, Železniki, Bled in Bohinj. »Na teh območjih smo se že srečali s prebivalci in predstavniki lokalnih skupnosti, jim predstavili projekt, hkrati pa prisluhnili tudi njim. Pogovarjali smo se, kakšno Jelovico so vsi skupaj želijo, s katerimi izzivi se srečujejo, kakšen je njihov pogled na model upravljanja,« je povedala Žakljeva in dodala, da so si bili vsi udeleženci posvetov enotni v prepričanju, da je treba nekaj ukreniti. »Na Jelovici se namreč že izvajajo škodljive aktivnosti. Sogovorniki so omenili vožnjo z motornimi vozili, opuščanje rabe kmetijstva, zaraščanje prostora, prisotnost velikih zveri. Obenem tudi domnevamo, da se turistični pritiski v prihodnje ne bodo zmanjševali, temveč brez upravljanja le povečevali. Opozorili so tudi na problem rabe gozdov, ki ni le prostor gospodarjenja, temveč tudi obiska. Ta mora biti zato spoštljiv, sicer prihaja do konfliktov,« je pojasnila sogovornica.

V prihodnje nameravajo oblikovati tudi vsebine, s katerimi bodo lahko učinkovito vodili obiskovalce in jih hkrati ozaveščali o pomenu prostora, ekosistema, naravne ter kulturne dediščine. »Želimo si čim večjega odziva lokalnega prebivalstva, odprti smo za njihove pobude in ideje, saj se zavedamo, da brez njih tega modela ne moremo oblikovati niti ta ne more zaživeti v realnosti,« je sklenila.