Goše in njegova tri srca: žena Valentina, hčerki Ema in Katja

Od Vardara pa do Triglava

Petdeset let je malo za svet, veliko za človeka. Sploh za tistega, ki mu v življenju pot ni tlakovana z rožicami, ampak tudi s trnjem, vzponi, padci in to vse daleč, daleč od njegovega rojstnega kraja.

Pri Gošetu Anastasovu gre pravzaprav za ameriško zgodbo o uspehu, ki se je dogajala v Kranju. Prišlek iz Makedonije v Slovenijo je iskal boljši jutri, boljše življenje v upanju, da se nekoč vrne nazaj … Seveda se ni vrnil oziroma se vrača enkrat, dvakrat na leto, na dopust in toliko, da kaj pripomore domačim. Vemo, kakšne so ameriške zgodbe o uspehu, kajne? No, razlika med Gošetovo in ameriško je ta, da on svojega bogastva ne meri v dolarjih, ampak v prijateljih. Okoli sto se jih je zbralo v okrepčevalnici Matevž, katere lastnik je prav slav­ljenec, ki je tako na najlepši možen način dočakal svojega pol stoletja in abrahama. Goše si je ustvaril družino, dom in opravlja službo, ki si jo je želel. Biti gostilničar ni lahko, vendar če imaš toliko energije in toliko želja, kot jih ima novopečeni abrahamovec, potem je vse drugače, vse lažje in vse je narejeno brez odvečne slabe volje.

Kljub mogočnemu priimku in južnjaški možatosti Goše ni mogel zadržati solz ob vseh sprejetih čestitkah in plesnih točkah, ki sta jih vodili njegovi hčeri … Seveda, kot se za Makedonca spodobi, je slavljenje abrahama temeljilo na odlični makedonski kulinariki in seveda pris­tni etno glasbi. Ker je Goše prikriti super pevski talent, je tudi s svojim glasom opajal duše prijateljev, ki še dolgo ne bodo pozabili njegovega »vabrahamovzetja« … Goše Anastasov bi pravzaprav moral biti pevec, tako pravijo njegovi prijatelji ob poslušanju njegovega žametnega glasu, vendar usoda ni vedno na strani želja. Pravzaprav imajo prijatelji več od njega kot gostilničarja, kot pa bi imeli, če bi držal mikrofon pred usti, pa je pripomnil eden od njegovih najstarejših prijateljev.

Od makedonskega Vardarja pa vse do slovenskega Triglava je območje Gošetove ljubezni, zato pa tudi ima tako raznolike in tako številne prijateljice in prijatelje, tu, v Kranju, zelo daleč od rojstnega kraja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / sobota, 7. marec 2020 / 08:03

Delavnica in razstava pred gregorjevim

Kropa – Bliža se gregorjevo in v Kropi bodo tudi letos pred tradicionalno prireditvijo pripravili delavnico izdelovanja barčic. Danes, v soboto, 7. marca, jo bosta v mali dvorani Kulturneg...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 10. avgust 2015 / 12:01

Za dvajset milijonov evrov manjši davčni dolg

Kranj – Vlada se je na seji prejšnji teden seznanila s stanjem davčnega dolga v Sloveniji. Po podatkih finančne uprave je letos ob polletju dolg znašal 1,4 milijarde evrov, od tega je bilo 777 mili...

Kamnik / ponedeljek, 10. avgust 2015 / 12:01

O tehnični dediščini

Kamnik – Razvojno združenje Grunt vabi v torek ob 18. uri v Rojstno hišo Rudolfa Maistra na Šutni v Kamniku na predavanje z naslovom Kulturno poslanstvo tehnične dediščine – od prvega tehničnega sp...

Gorenjska / ponedeljek, 10. avgust 2015 / 12:00

Upokojenci se že pripravljajo na srečanje

Kranj – V Pokrajinski zvezi društev upokojencev Gorenjske se že pripravljajo na srečanje gorenjskih upokojencev, ki bo letos 3. septembra v kampu Danica v Bohinjski Bistrici. Pričakujejo, da se bo...

Preddvor / ponedeljek, 10. avgust 2015 / 12:00

Jezero Črnava vabi

Preddvorsko umetno jezero je pozimi primerno za drsanje, poleti pa se v njem lahko kopate, ribarite in čolnarite. Nekateri obiskovalci jezero Črnava obiskujejo zelo pogosto, drugi pa se ob njem ustavi...

Domžale / ponedeljek, 10. avgust 2015 / 11:57

Garažna hiša že končana

Domžale so bogatejše za garažno hišo, ki v teh dneh že poskusno obratuje. Vozniki bodo za njeno uporabo morali imeti t. i. mestno kartico, s katero bo v prihodnje mogoče uporabiti tudi druge storitve...