Goše in njegova tri srca: žena Valentina, hčerki Ema in Katja

Od Vardara pa do Triglava

Petdeset let je malo za svet, veliko za človeka. Sploh za tistega, ki mu v življenju pot ni tlakovana z rožicami, ampak tudi s trnjem, vzponi, padci in to vse daleč, daleč od njegovega rojstnega kraja.

Pri Gošetu Anastasovu gre pravzaprav za ameriško zgodbo o uspehu, ki se je dogajala v Kranju. Prišlek iz Makedonije v Slovenijo je iskal boljši jutri, boljše življenje v upanju, da se nekoč vrne nazaj … Seveda se ni vrnil oziroma se vrača enkrat, dvakrat na leto, na dopust in toliko, da kaj pripomore domačim. Vemo, kakšne so ameriške zgodbe o uspehu, kajne? No, razlika med Gošetovo in ameriško je ta, da on svojega bogastva ne meri v dolarjih, ampak v prijateljih. Okoli sto se jih je zbralo v okrepčevalnici Matevž, katere lastnik je prav slav­ljenec, ki je tako na najlepši možen način dočakal svojega pol stoletja in abrahama. Goše si je ustvaril družino, dom in opravlja službo, ki si jo je želel. Biti gostilničar ni lahko, vendar če imaš toliko energije in toliko želja, kot jih ima novopečeni abrahamovec, potem je vse drugače, vse lažje in vse je narejeno brez odvečne slabe volje.

Kljub mogočnemu priimku in južnjaški možatosti Goše ni mogel zadržati solz ob vseh sprejetih čestitkah in plesnih točkah, ki sta jih vodili njegovi hčeri … Seveda, kot se za Makedonca spodobi, je slavljenje abrahama temeljilo na odlični makedonski kulinariki in seveda pris­tni etno glasbi. Ker je Goše prikriti super pevski talent, je tudi s svojim glasom opajal duše prijateljev, ki še dolgo ne bodo pozabili njegovega »vabrahamovzetja« … Goše Anastasov bi pravzaprav moral biti pevec, tako pravijo njegovi prijatelji ob poslušanju njegovega žametnega glasu, vendar usoda ni vedno na strani želja. Pravzaprav imajo prijatelji več od njega kot gostilničarja, kot pa bi imeli, če bi držal mikrofon pred usti, pa je pripomnil eden od njegovih najstarejših prijateljev.

Od makedonskega Vardarja pa vse do slovenskega Triglava je območje Gošetove ljubezni, zato pa tudi ima tako raznolike in tako številne prijateljice in prijatelje, tu, v Kranju, zelo daleč od rojstnega kraja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / četrtek, 18. julij 2013 / 12:29

Kaj je v Selški dolini treba najprej obnoviti?

Prebivalce občine Železniki smo vprašali, kaj bi v občini najprej storili, in ali občina Železniki namenja dovolj sredstev družbenim dejavnostim, kot so šport, kultura, turizem in mladina. Zanimalo...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 18. julij 2014 / 16:53

Naj ji gre vse kakor po notah

Tadeja Kostov, mlada, obetavna in javno nastopajoča v okviru glasbenih šol in kulturnih domov na Gorenjskem, cilja na okušanje opernega sveta tudi v očeh tujine in v slogu nji ljube baročne glasbe.

Razvedrilo / petek, 18. julij 2014 / 16:02

Na Joštu kraljevala pašta

Radovljiško Baročno dvorano so preplavili zvoki violine in operno petje z ruskim pridihom; kolesarje, pohodnike in ostale obiskovalce Svetega Jošta nad Kranjem pa so minuli vikend v skušnjavo spravlja...

Kultura / petek, 18. julij 2014 / 14:13

Uspešni, samo – svoji

Za kranjskim Prešernovim gledališčem je izjemno uspešna sezona, saj so v njej prejeli največ nagrad v svoji zgodovini. Na domačih in tujih festivalih je bil še posebej opazen avtorski projekt 25.671.

Razvedrilo / petek, 18. julij 2014 / 17:00

Za vsako bolezen ena rož'ca raste

Tokrat smo Glasovi popotniki obiskali Rogaško Riviero, potem pa pot nadaljevali na Kozjansko. Spoznali smo Jelenov greben, okušali ročno pripravljeno slovensko čokolado in prisluhnili zgodbam brata Jo...

GG Plus / petek, 18. julij 2014 / 15:00

Ne le tekmovalcev, vzgajal je tudi ljudi

Ravno v letu, ko Vaterpolska zveza Slovenije praznuje štiridesetletnico samostojnosti, je izšel zbornik Razvoj vaterpola v samostojni Sloveniji. Razmere v tem športu pa žal niso preveč praznične.