Za krompir letos težko leto

Letos bo zaradi suše pridelek zgodnjega in poznega krompirja manjši od pričakovanega.

Lahovče – Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) je predzadnji junijski torek pripravil Dan krompirja. Na polju v Lahovčah je predstavil selekcijski in poskusni nasad krompirja, nove KIS-ove sorte in križance ter program žlahtnjenja, na ekološkem poskusnem polju v Jabljah pa ekološki program žlahtnjenja, načine zatiranja koloradskega hrošča, ekološki sortni poskus, ki poteka v okviru projekta Ecobreed, in ciljni raziskovalni program Preskušanje ekoloških sort.

Pridelovalni pogoji odvisni od padavin

Kot je dejal specialist za krompir dr. Peter Dolničar, sicer predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje v KIS, so letos pogoji pridelovanja krompirja v Sloveniji zelo različni in odvisni predvsem od količine padavin na posameznem območju. Pridelovalci so večino krompirja posadili v optimalnem času, to je ob koncu marca in v prvi polovici aprila, ko je bilo vreme za sajenje dokaj ugodno. Ker je bilo v času vznika precej hladno, je vznik trajal skoraj en mesec ali še več. Sledilo je suho obdobje, ki še kar traja. To še posebej velja za Gorenjsko, kjer je letos padlo od ene tretjine do ene polovice padavin dolgoletnega povprečja.

Rast krompirja se je ustavila

»Če po vzniku ni premokro, je to sicer v redu, saj krompir zato, ker išče vodo, razvije nekoliko globlje korenine. To je tudi razlog, da krompir letos za razliko od lani, ko je razvil plitve korenine, nekoliko bolje prenaša vročino,« je dejal dr. Dolničar in dodal, da zdaj, ko so temperature višje od trideset stopinj in ni dežja, krompir že močno občuti posledice suše, še zlasti na lažjih tleh. Rast krompirja se je bolj ali manj ustavila.

Zgodnje sorte krompirja so zaradi suše povprečno razvile manj gomoljev, a bodo ti debelejši. Ker ni bilo vzdolžne rasti, bodo gomolji tudi bolj okrogli. Pridelek bo povprečen, pri pridelovalcih, ki so nekoliko kasnili s sajenjem, bo bistveno manjši, lahko tudi do polovice. Tudi pozne sorte so v sušnih razmerah razvile manj gomoljev. Sorte, ki imajo običajno od deset do dvanajst gomoljev, jih imajo letos od osem do deset. »To sicer še ni tako problematično, je pa problem, da je suša rast zaustavila, gomolji pa so še dokaj drobni. Če bo kaj padavin, bo krompir normalno rasel naprej, ob novem dežju pa lahko pride tudi do ponovnega izraščanja in nastavljanja novih gomoljev, kar ima za posledico veliko drobnih gomoljev,« je dejal dr. Dolničar in dodal: »Kot kaže zdaj, bo tudi pridelek poznega krompirja manjši od pričakovanega.«

Naložbe v namakanje pametna odločitev

Letos se je spet pokazalo, kako pametno so storili tisti, ki so investirali v ureditev namakanja krompirjevih nasadov. Takih kmetov ni veliko. »Pomembno je, da je namakanje redno. Nekateri mislijo, da je dobro, če potlej, ko je že močna suša, enkrat ali dvakrat močno namočijo nasade. S tem lahko naredijo samo škodo, saj lahko pride do pokanja gomoljev in do ponovne rasti,« je dejal dr. Dolničar.

Hujše plesni še ni bilo

Kar zadeva bolezni in škodljivce, se sem ter tja pojavlja črna listna pegavost. Plesni zaradi suše za zdaj v večjem obsegu še ni bilo, pojavila se bo kasneje, ko bo dež, a bo še bolj nevarna, saj takrat pridelovalci že nekoliko opustijo škropljenje. Kot je dejal dr. Dolničar, se je hrošč tudi pojavil, pridelovalci pravijo, da so ga morali škropiti dvakrat ali celo trikrat. Nekateri ga vedno škropijo z istim insekticidom, a to ni dobro, ker je izjemno prilagodljiv in je nevarno, da postane odporen proti insekticidu. »Pridelovalcem svetujemo, da menjajo različne insekticide.«