Želje za otroke

Bleščeč papir je pospravljen, otroška domišljija je bila potešena s čarobnimi dogodki, igrače so pristale na kupu že doživetega. Kaj naj človek zaželi otrokom? Da ohranijo to preprostost življenja, ko živijo samo za zdaj. Da se še naprej ustavljajo ob vseh majhnih, za nas že tolikokrat videnih pikapolonicah in hroščih in na nas prenašajo začudenje nad lepim. Da bi imeli ob sebi starše, ljudi, ki bi jih znali navduševati. Ravno prav porivati naprej in jih zaščititi, ko je to potrebno. Naj bo ena želja tudi za to, da otroci ne bi postali ne projekti, ne igrače, ne hišni ljubljenčki svojih staršev. Da starševske ambicije ne bi presegale meja otroštva. Da bi odrasli znali presojati, kaj zares potrebujejo otroci. In da v te želje ne bi zamešali tekmovalnosti, primerjav in bolestne želje po uspehu. Da bi bil prvi stavek »kako sem te vesel-a«, namesto »spet nimaš obutih copat«, »a imaš nalogo«, »kako si pisal matematiko«. Da bi odrasli hoteli videti in začutiti vse tisto, kar je otrokom blizu. Da bi vedeli, da je otrokovo vedenje za nas dragocena informacija, ki je nikakor ne moremo označiti za sitnobo, izsiljevanje ali teženje. Da bi se odrasli večkrat vprašali – kaj mi sporočaš, otrok? Ali te preveč razvajam? Ali pozabljam nate? Otrokom želim takšnih staršev, ki poslušajo sebe in se ravnajo po zdravi pameti, ne pa brskajo po spletnih forumih za rešitvami – kje naj otrok spi, kaj naj mu dam jesti, kdaj je pravi čas za kahlico. To vendar vemo, saj smo ljudje. Ne vzgajamo delfinov, da bi morali to spraševati. Otrokom želim, da bi bila vzgoja malo manj znanost in malo bolj preprosta stvar. Nikakor pa ne smem pozabiti na željo vseh želja. Želim vam, da bi bili otroci lahko otroci. Da bi bili oblečeni kot otroci, ringarajali kot otroci, dišeči kot otroci, nerodni, plašni, zadržani, preveč živahni, slinasti, mokri od dežja, soka ali miganja. Naj bo to leto vaše, dragi mali in veliki otroci – brez primerjav, brez popravkov, brez spreminjanja vsega, kar je v vas. Pokažite nam, velikim, resnim ljudem, da je dovoljeno biti to, kar smo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / četrtek, 15. avgust 2013 / 12:51

Odkrite freske navdušile stroko

Sondiranje stenskih poslikav v kapeli Loškega gradu je potrdilo domneve o bogatih stenskih poslikavah, ki so se izkazale za ene najbolj kakovostnih z začetka 20. stoletja pri nas. Zdaj se začenja bitk...

Objavljeno na isti dan


Kultura / četrtek, 20. december 2018 / 12:04

Ljubiteljski Severjevi nagradi na Gorenjsko

V nedeljo so na Loškem odru podelili Severjeve nagrade za igralske dosežke. Prejeli so jih poklicna igralca Nina Valič in Vojko Belšak, ljubiteljska igralca Damijan Perne in Maša Kavčič ter študenta M...

Gospodarstvo / četrtek, 20. december 2018 / 11:59

Vse manj naravnih drevesc

Čeprav v Zavodu za gozdove Slovenije spodbujajo nakup naravnih, v Sloveniji vzgojenih drevesc za okraševanje, uporaba tovrstnih drevesc še vedno upada. V zadnjih letih izdajo lastnikom gozdov in nasad...

Šport / četrtek, 20. december 2018 / 11:56

Veslači pozimi ne počivajo

»Trenutno imamo precej težkih treningov, ki so včasih pravo mučenje. Zato je za nas zima marsikdaj težja od poletja,« priznava mladi up slovenskega veslanja Miha Aljančič, ki je skupaj z Nikom Krebsom...

Gospodarstvo / četrtek, 20. december 2018 / 11:52

Priložnost za inovativnost

V žirovski družbi Poclain Hydraulics so v začetku decembra prvič pripravili dan inovativnosti, ki se ga je udeležilo trideset zaposlenih, ki v podjetju delujejo na različnih delovnih področjih.

Kamnik / četrtek, 20. december 2018 / 11:52

Balantičev kip tudi v knjižnici

V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik so se z Balantičevim večerom spomnili 75. obletnice pesnikove smrti in ob tem prejeli pesnikov doprsni kip, ki ga je knjižnici podaril prof. France Pibernik.