Želje za otroke
Bleščeč papir je pospravljen, otroška domišljija je bila potešena s čarobnimi dogodki, igrače so pristale na kupu že doživetega. Kaj naj človek zaželi otrokom? Da ohranijo to preprostost življenja, ko živijo samo za zdaj. Da se še naprej ustavljajo ob vseh majhnih, za nas že tolikokrat videnih pikapolonicah in hroščih in na nas prenašajo začudenje nad lepim. Da bi imeli ob sebi starše, ljudi, ki bi jih znali navduševati. Ravno prav porivati naprej in jih zaščititi, ko je to potrebno. Naj bo ena želja tudi za to, da otroci ne bi postali ne projekti, ne igrače, ne hišni ljubljenčki svojih staršev. Da starševske ambicije ne bi presegale meja otroštva. Da bi odrasli znali presojati, kaj zares potrebujejo otroci. In da v te želje ne bi zamešali tekmovalnosti, primerjav in bolestne želje po uspehu. Da bi bil prvi stavek »kako sem te vesel-a«, namesto »spet nimaš obutih copat«, »a imaš nalogo«, »kako si pisal matematiko«. Da bi odrasli hoteli videti in začutiti vse tisto, kar je otrokom blizu. Da bi vedeli, da je otrokovo vedenje za nas dragocena informacija, ki je nikakor ne moremo označiti za sitnobo, izsiljevanje ali teženje. Da bi se odrasli večkrat vprašali – kaj mi sporočaš, otrok? Ali te preveč razvajam? Ali pozabljam nate? Otrokom želim takšnih staršev, ki poslušajo sebe in se ravnajo po zdravi pameti, ne pa brskajo po spletnih forumih za rešitvami – kje naj otrok spi, kaj naj mu dam jesti, kdaj je pravi čas za kahlico. To vendar vemo, saj smo ljudje. Ne vzgajamo delfinov, da bi morali to spraševati. Otrokom želim, da bi bila vzgoja malo manj znanost in malo bolj preprosta stvar. Nikakor pa ne smem pozabiti na željo vseh želja. Želim vam, da bi bili otroci lahko otroci. Da bi bili oblečeni kot otroci, ringarajali kot otroci, dišeči kot otroci, nerodni, plašni, zadržani, preveč živahni, slinasti, mokri od dežja, soka ali miganja. Naj bo to leto vaše, dragi mali in veliki otroci – brez primerjav, brez popravkov, brez spreminjanja vsega, kar je v vas. Pokažite nam, velikim, resnim ljudem, da je dovoljeno biti to, kar smo.