Lani eno najtoplejših let

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Slovenija / torek, 14. januar 2020 / 17:02

Leto 2019 je bilo na državni ravni drugo najtoplejše od leta 1961, zadnji dnevi decembra pa so prinesli obdobje suhega in sončnega vremena, ki še kar traja.

Kranj – Za nami so že dobri trije tedni neprekinjenega suhega vremena, ki nam je prineslo tudi veliko sonca. Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) smo zadnje obilnejše padavine imeli 23. decembra. »Takšna daljša obdobja brez padavin pa zlasti pozimi in v začetku pomladi niso redkost. Nekatera daljša suha obdobja v preteklosti so trajala tudi petdeset dni. Zelo suha sta bila januarja leta 1964 in 1989, ko je bila količina padavin zanemarljivo majhna. Značilnost takšnih suhih obdobij je vpliv obsežnega anticiklona na vreme pri nas, saj se polarna fronta pomakne daleč proti severu Evrope,« navajajo na Arsu.

Decembra celo sedemnajst stopinj

Kljub lepim zimskim dnevom pa marsikdo pogreša snežno idilo. Morda jo bomo ta mesec vseeno dočakali, saj meteorolog Branko Gregorčič pravi, da sneg obišče nižine Slovenije skoraj vsak januar. »Kot kaže, se bo večinoma suho vreme nadaljevalo še dober teden dni, le v soboto ni povsem izključena kakšna kaplja dežja ali snežinka,« je napovedal. V osrednji Sloveniji je sicer 12. decembra zapadlo okoli pet centimetrov snega, precej več pa dan kasneje, ponekod na Notranjskem okoli 30 centimetrov, drugod po Sloveniji pa manj. A po nekaj dneh je močna odjuga ves sneg pobrala in božič je bil spet zelen, kot že vrsto let, je razložil Gregorčič. Izredno toplo vreme so zabeležili okrog 17. decembra. Ob decembrskem temperaturnem višku se je po nižinah segrelo na okoli 17 stopinj Celzija. V Ljubljani je bilo za december rekordno toplo; dnevna povprečna temperatura je bila 3,6 stopinje, medtem ko je bila v obdobju 1981–2010 1,5 stopinje. Tudi v Kranju je samodejna postaja 17. in 18. decembra namerila skoraj 15 stopinj. V Ratečah je bilo 16. decembra kar 9,6 stopinje, nato pa se vse do 22. decembra temperature niso spustile pod ledišče. V zadnjih dneh lanskega leta je mraz spet bolj pritisnil.

November zelo deževen

In kako je bilo v predhodnih dveh mesecih? Po oktobrskem skoraj tri tedne dolgem 'babjem poletju', ko se je ponekod segrelo celo nad 25 stopinj Celzija, je v začetku novembra sledil vpliv močnih južnih do jugozahodnih vetrov in nato je bil ta mesec deževen in pretopel. »V zahodni Sloveniji je padlo dva do trikrat toliko padavin, kot znaša mesečno povprečje, pa tudi na vzhodu je bilo to preseženo. Tudi snežna odeja v visokogorju se je hitro debelila in 18. novembra smo na Kredarici z 295 centimetri dosegli nov novembrski rekord,« je pojasnil Gregorčič.

Sončno in namočeno leto

Leto 2019 je bilo sicer na državni ravni drugo najtoplejše od leta 1961, tik za letom 2014, je pokazala analiza podnebnih razmer. Povsod po državi je bilo leto izrazito nadpovprečno toplo. V večjem delu notranjosti je bilo sončnih ur od šest do deset odstotkov oz. okoli 160 ur več kot običajno. K temu so največ doprinesli februar, marec in junij, ki je bil rekordno sončen, medtem ko je bilo maja in novembra sončnih ur izredno malo. Kot so ugotovili, je bilo na državni ravni leto približno deseto najbolj sončno po letu 1961, bilo pa je tudi približno 15. najbolj namočeno v 59-letnem nizu.

Po nižinah malo snega

Za lansko leto je značilna tudi izredno skromna snežna odeja po nižinah, ki po večini nižin niti en dan ni presegla deset centimetrov in se je večinoma obdržala le od šest do petindvajset dni. »V gorskem svetu so bile razlike večje: v najvišjih delih visokogorja je bilo snega konec maja, večji del novembra in decembra zelo veliko, sicer pa dokaj malo. V sredogorju pa je bila snežna odeja po debelini skoraj ves čas močno pod dolgoletnim povprečjem,« navaja analiza podnebnih razmer.