Parlamentarni Božiček

Pisatelja Donalda Mac Cullongha so vprašali, kako je bilo na kosilu. Zagodel je: "Če bi bila juha tako topla kot vino, vino tako staro kot piščanec in piščanec tako zelo debel, kot je bila natakarica, bi bil prav odličen obrok!"

Tik pred novim letom 2013 je državni zbor sprejel novelo zakona o šolski prehrani. Sprejel jo je soglasno in za hip je nastal že videz božične idile v parlamentu. Pa je bila pot do tega soglasja vse prej kot idilična. Za starše in otroke tako dober zakon je namreč v proceduri precej spominjal na znani Murphyjev zakon o parlamentarnem postopku in klobasi: »Kdor rad je dobro klobaso in dosledno spoštuje zakone, bolje da nikoli od blizu ne vidi, kako se to v resnici dela.« V igri sta bili namreč dve noveli, ena od skupine poslancev SD in druga vladna. Zato bi zlahka prišlo do blokade ali pa bi bila novela sprejeta prepozno. Da bi se izognili tej pasti, sem odbor za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino, katerega predsednik sem, sklical še pred božičnimi prazniki. Zaradi političnih okoliščin in občutljive vsebine, saj gre za interese otrok, sem želel doseči soglasje o skupnem besedilu. To pa zahteva čas in medsebojno zaupanje. Da bi dosegli soglasje, sem zato predlagal, da bi sprejeli zgolj minimalne popravke in s tem kar največ možnosti prepustili pogajanjem med predlagatelji. Čeprav sem povedal, da sem za korake v smeri iskanja soglasja že dogovorjen z vodji ključnih poslanskih skupin in odgovornimi na ministrstvu, je prevladalo nezaupanje in ga. Andreja Černak Meglič in ga. Majda Potrata iz SD sta tako možnost takrat zavrnili. Zato je koalicija na odboru oblikovala vsebino skladno z željo vlade. Pomemben vsebinski argument za to je bilo tudi dejstvo, da je vladni predlog urejal tudi vprašanje kosil za otroke. Potem pa sva z državno sekretarko preko »čivkača« (Twiter) le še enkrat ponudila roko in skupaj oblikovala besedilo vabila k pogajanjem pred dokončnim sprejemom zakona na seji Državnega zbora RS. Tokrat je le prevladala ocena, da mislimo resno s pogajanji in ključni iz SD so na pogajanja prišli. Dobesedno zadnji dan so bili vloženi sporazumni amandmaji, drugi pa umaknjeni. Na koncu je bil zakon sprejet povsem soglasno. Vztrajnost je bila nagrajena z uspehom.

Tako je parlamentarni Božiček to pot prinesel dvojno darilo. Otrokom in staršem v osnovni šoli 88 tisoč brezplačnih malic, 14 tisoč brezplačnih kosil in še nadaljnjih 13.300 brezplačnih ter 21 tisoč subvencioniranih malic za dijake. Seveda je prav tako pomembno, da bodo šole in otroci to res polno izkoristili. Ne sme se namreč (več) dogajati, da bi po šolah izbrali slabe izvajalce in bi pogovori šolarjev in dijakov o njihovih obrokih zveneli kot godrnjanje iz zgornje anekdote. To je odgovornost ravnateljev, tistih, ki bodo zakon dejansko izvajali. Ne glede na to, pa je drugo Božičkovo darilo prav tako pomembno. To je spoznanje, da se z dovolj vztrajnosti in nekaj dobre volje vendarle še da tudi v slovenski politiki dosegati soglasja o dobrih stvareh. To je postavilo v kaj smešen položaj tudi vse, ki te dni (seveda iz lastne politične računice) vpijejo, da se obstoječi politiki nismo sposobni o ničemer več dogovoriti. Za tiste, ki vidijo dlje od lastnega nosu, je to božično sporočilo miru še posebej dragoceno. Soglasje bo za dejanski izhod iz krize potrebno v prihodnjih mesecih namreč doseči še kar nekajkrat.