Srečanje sosedov v Vratih

Šesto čezmejno srečanje sosedov iz zgornjega dela Gorenjske, Kanalske doline v Italiji in Koroške je bilo v soboto v Vratih, v dolini z bogato zgodovino, v katero zdaj končno pelje asfaltirana cesta.

Vrata – Po Dobraču in Bistriški planini nad Ziljsko dolino je bilo letošnje, po vrsti šesto čezmejno srečanje sosedov iz Kanalske doline v Italiji, avstrijske Koroške in Zgornjesavske doline v soboto v dolini Vrata pod Triglavom. Organizatorja sproščenega in poučnega druženja sta bila Sikult – zavod za izobraževanje in interpretacijo naravne in kulturne dediščine Podkoren in Slovenski planinski muzej iz Mojstrane, ki ju vodita Mateja Cuznar Zadnik in Matjaž Podlipnik. Pri organizaciji so sodelovali turistično društvo in planinsko društvo Dovje - Mojstrana, Kulturno-umetniško društvo Jaka Rabič, Občina Kranjska Gora in Triglavski narodni park ter mojstranske in dovške gospodinje. Čezmejna srečanja so vsa leta namreč tudi pokušina kulinaričnih posebnosti iz sodelujočih dežel. Iz Kanalske doline sodeluje pri organizaciji Slovensko kulturno središče Planika iz Ukev, na koroški strani pa Slovensko planinsko društvo iz Celovca, Slovensko prosvetno društvo Dobrač z Brnce in Slovensko prosvetno društvo iz Ziljske doline.

Stotnijo udeležencev so nagovorili Matjaž Podlipnik v imenu organizatorjev, podžupan Marko Kopač v imenu Občine Kranjska Gora, Gregor Berce v imenu Planinskega društva Dovje -Mojstrana, dr. Tit Potočnik v imenu Triglavskega narodnega parka in Simon Triessnig iz Loč v imenu udeležencev iz Koroške. Program, v katerem so sodelovali pevci iz Mojstrane in kvartet Dobniško jezero iz Loč, Folklorna skupina Julijana s Hrušice in harmonikarja Jaka Kern in Kristjan Cuznar, je povezovala Mateja Cuznar Zadnik. Jeseniški kaplan Tine Povirk pa je pred Vurnikovo kapelico daroval sveto mašo.

Program srečanja je trajal več kot štiri ure. O Triglavu in dolini Vrata, o njuni slavni preteklosti in sedanjosti sta na prireditvenem prostoru pred kapelico pripovedovala nekdanja direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič in raziskovalec ter opisovalec zgodovine teh krajev France Voga z Dovjega. Med potjo v podnožje kilometer visoke in tudi do tri kilometre široke Triglavske severne stene z več kot sto preplezanimi smermi je o gori in njeni steni ter njenih radostnih in žalostnih trenutkih pripovedovala kustosinja Slovenskega planinskega muzeja Neli Štular. Karkoli se je v zgodovini dogajalo z goro in dolino pod njo, sta obe ostali trdno zasidrani v zavesti slovenskega človeka in spoštovani tudi zunaj domovine. Želja organizatorjev je, da bi se prihodnjega srečanja udeležili tudi Slovenci iz Rezije.