Kolesarska evforija na Veliki planini

Kolesarska dirka Po Sloveniji je v soboto zavila tudi na Gorenjsko. Zbralo se je rekordno število navijačev.

Velika planina – Četrta, predzadnja etapa dirke Po Sloveniji je bila kraljevska z zaključnim vzponom na Veliko planino. Na njem se je zbralo več tisoč gledalcev in večina jih je prišla s kolesi. To je bilo posebno doživetje.

Kolesarski zastoj

Tudi sama sem se odločila za to možnost. Startala sem pod vasjo Črna pri Kamniku, na poti proti Črnivcu. Ravno takrat je mimo prišla karavana kolesarjev in v glavnini je bil v ospredju prav Tadej Pogačar. Od tam so imeli do cilja še okrog eno uro, saj so s Črnivca pot nadaljevali še do Ljubnega ob Savinji, Luč in naprej do Velike planine. Bil je še čas za klepet s kolesarjem Jernejem iz Ljubljane, ki ga je zapora ujela na istem mestu. Zanimivo: med Ljubljano, Godičem in Domžalami je raznašal vabila za poroko. »Po naključju sem tukaj ravno v času dirke. Super je, nisem vedel, da bom lahko v živo pogledal vsaj eno etapo,« je dejal. Kot mladinec je kolesarstvo celo treniral v Rogu. Lahko bi zapisali, da je prvo poročno darilo že dobil: iz spremljevalnega vozila ekipe Euskaltel - Euskadi so mu vrgli t. i. muzeto, nekakšno vrečko. »Denarja ni notri, je pa energijska ploščica, da bom zmogel še do konca,« se je pošalil in se spustil proti Kamniku, jaz pa sem se začela vzpenjati proti Črnivcu. Tam sem bila kar nekoliko presenečena. Navijačev s kolesi je bilo ogromno in kakšnih sto, dvesto metrov od odcepa proti Veliki planini smo morali peš, skorajda drug po drugem. Neverjetno! Do Kranjskega Raka je bila zgoščena kolona, prehitevanje levo, desno. Na cestnih, gorskih, električnih kolesih so bili od otrok do starejših, vmes pa še pohodniki.

Žar, planšar, navijači ...

Prava veselica je bila že na Kranjskem Raku, dobra dva kilometra pred ciljem. S kolesi in peš so se navijači še naprej množično vzpenjali proti vrhu in zasedli mesta ob progi. Spodbujal jih je tudi planšar. »Nisem pričakoval, da bo toliko ljudi, je pa lepo,« je povedal Aljaž Romšak iz Kamnika, oblečen v planšarja. Nekateri so prišli že zgodaj, tudi Dejan Glavnik s Polzele, ki je s seboj pripeljal žar: »Prišel sem ob 11. uri. Vse etape si ogledam. Vzdušje je odlično.« Nekaj pred prihodom kolesarjev sta se na vrh pripeljala Rok in Lovro Faganel, slednji v dresu UAE Team Emirates, v katerem vozi tudi Tadej Pogačar. »Prikolesarila sva iz Komende, za kar sva potrebovala dve uri in 17 minut. S Tadejem smo skoraj sosedi. Sem njegov velik navijač. Je najboljši,« je bil navdušen nič kaj utrujen desetletni Lovro.

Gledalci so glasno spodbujali vse kolesarje, še posebej Tadeja Pogačarja, najboljšega na svetu. In potem je sledil še spust v dolino – le nekaj manj prometen, kot je bil vzpon.