Zaznamovali sto let leške Gorenjke

Z odprtjem razstave v radovljiškem mestnem muzeju in donacijo Zvezi prijateljev mladine Slovenije so v soboto zaznamovali okroglo obletnico Gorenjke, tovarne čokolade, ki jo je pred stotimi leti v svoji delavnici v Lescah zasnoval podjetni in vizionarski tržaški Slovenec Adolf Zavrtanik.

Radovljica – Okroglih sto let praznuje letos Gorenjka, naša najbolj znana čokolada, ki jo nepretrgoma izdelujejo, vse odkar je Adolf Zavrtanik v Dobrilovi hiši v Lescah pogumno začel proizvodnjo te sladke razvade.

Častitljivi jubilej so v Gorenjki, ki danes sodi v okvir družbe Žito Podravka, praznovali s slovesnim odprtjem razstave, ki so jo pripravili v Mestnem muzeju Radovljica, in donacijo stotih kilogramov čokolade Zvezi prijateljev mladine Slovenije.

Razstava je zasnovana tako, da obiskovalce najprej popelje skozi postopke pridelave čokolade. Nato spoznajo uspešen razvoj Tvornice čokolade Adolfa Zavrtanika vse do povojne nacionalizacije ter dogajanje v tovarni v času Jugoslavije, osamosvojitve Slovenije pa vse do danes. Bogato zgodovino Gorenjke so predstavili na panojih, opremljenih s fotografijami tovarne in ovitki za njene izdelke.

Slovesnega odprtja razstave ob stoletnici Gorenjke so se udeležili tudi nekateri potomci Adolfa Zavrtanika; zbrane je tako v Baročni dvorani Radovljiške graščine nagovorila njegova vnukinja Biserka Mertelj, ki živi v Radovljici.

»V tistih časih je bilo zelo pogumno, da je moj ded v tako majhnem in od središča oddaljenem kraju začel izdelovati nekaj, kar ni bilo za vsakdanjo uporabo. Žal hiša, v kateri so izdelovali čokolado, danes ne stoji več,« je povedala in podelila nekaj spominov na starega očeta, ki je imel posebej rad vrt okoli hiše, v kateri je živel, in nad naravo navdušil tudi svojo vnukinjo.

Zavrtanikova delavnica se je že v nekaj letih razvila v tovarno s sodobnimi stroji, v kateri so pred drugo svetovno vojno izdelali okoli 15 ton čokolade in čokoladnih izdelkov, lahko izvemo na razstavi. Čokolade so zaradi kvalitete slovele daleč naokrog, med rednimi kupci so bili tudi člani kraljeve družine Karađorđević, ki so se tu pogosto ustavili, kadar so bivali na Bledu, je povedala avtorica razstave Katja Praprotnik Kreuz.

Novo ime, selitev in deklica z avbo

Po drugi svetovni vojni je bila Tvornica čokolade Zavrtanik nacionalizirana, Adolf Zavrtanik pa je v tovarni ostal kot tehnični vodja; za njim je tehnično vodstvo prevzela njegova hči. Tovarna je bila preimenovana v Gorenjko, tovarno čokolade Lesce, sredi šestdesetih pridružena tovarni Šumi v Ljubljani, nekaj let pozneje pa je skupaj s Šumijem prešla v sistem Trgovskega in predelovalnega podjetja Žito Ljubljana.

»Vse do začetka osemdesetih let so čokolado izdelovali v stari tovarni, šele v tem času pa so proizvodnjo preselili na današnjo lokacijo. Takrat je mojster stripa Miki Muster pripravil tudi podobo deklice z avbo, ki jo poznamo vsi ljubitelji te čokolade. Poznamo pa tudi rdečo barvo ovitkov, ki se je še danes v trgovinah ne da zgrešiti,« je še povedala Katja Praprotnik Kreuz.

Industrijska dediščina

V stotih letih se je tako Gorenjka iz majhnega družinskega podjetja razvila v priljubljeno in edino slovensko čokolado. Večina jo še vedno najbolj pozna kot stogramsko ploščico z lešniki in ovitkom, na kateri je Mustrova deklica z avbo, čeprav danes v Gorenjki izdelujejo več kot osemdeset čokolad različnih okusov in velikosti.

Kot je na slovesnosti poudarila dr. Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine, kamor sodi tudi Mestni muzej, je delovanje Gorenjke še danes pomembno za tako za občino kot širše, mednarodno. »Preučevanje industrijske dediščine preteklosti ni ključno le zato, da dela življenje zanimivejše, marveč tudi zato, da mu daje določen smisel in pomen. Kar je samo po sebi minljivo, doseže skozi zgodovino večni spomin.«