Triglav in Jakob Aljaž

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 4. november 2017 / 22:59

»Načrta za stolp se je Jakob Aljaž lotil kar sam. Pozimi je v svoji sobi s kredo na tla narisal načrt in določil dimenzije – obliko pokončnega valja s premerom 125 cm, okrog dva metra višine, s streho v obliki stožca. Iz vrha koničaste strehe naj bi molel drog, okoli katerega se bi sukala kositrna zastava z letnico 1895. Kleparski mojster Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani je načrt še izboljšal in nato 'brez dobička in zaslužka' iz kovinskih kosov, težkih od petnajst do dvajset kilogramov, izdelal stolp. Dele stolpa so z vlakom prepeljali v Mojstrano, nato pa jih je šest krepkih nosačev v enem tednu znosilo na Triglav. Stolp so postavljali Aljaž s svojima pomočnikoma Janezom Klinarjem - Požgancem in Tomažem Koširjem - Kobarjem in mojster Belec s svojim delavcem. Prenočili so v Dežmanovi koči. Ker je bila zjutraj gosta megla, je Aljaž ostal v koči in od tam poslušal, kako zbijajo in z vijaki pritrjujejo skupaj dele stolpa, ki je bil sestavljen v petih urah, dne 7. avgusta 1895. V stolpu je bila spominska knjiga, ki je imela na prvem listu napis (v latinščini): Pozdravljen, popotnik! Blagovoli, če Ti je ljubo, zapisati v to knjigo ime svoje in kako misel. – Ta stolpič s panoramo sem postavil po svojem načrtu in na svoje stroške ter na svojem svetu dne 7. avgusta 1895 v občo korist. – Jakob Aljaž, župnik na Dovjem.« Pa še tale odlomek: »Prvi ženski vzpon na Triglav je leta 1870 opravila takrat dvajsetletna Rozalija Škantar iz Srednje vasi, hči Jožeta Škantarja Šesta, poznanega bohinjskega gorskega vodnika. Pozneje je bila Rozalija skrbnica Vodnikovega doma na Velem polju in tudi Triglavske koče na Kredarici. Bila je tudi gorska vodnica, precej nenavadna za naše pojmovanje, saj se je v gore odpravljala še v krilu. Vzpon na Triglav se je zgodil 7. oktobra 1870, ko je Rozalijin oče na vrh vodil dva Ljubljančana, znanega knjigarnarja in založnika Otomarja Bamberga in Eduarda Kraschovitza. Kot so zapisali v časopisni notici Laibacher Tagblatta, sta bila oba meščana osupla zlasti nad pogumnostjo, s katero je Šestova hči, dvajsetletno kmečko dekle, šla čez najnevarnejša mesta.« (Str. 20 in 36)

Zgornja odlomka ponazarjata, kako zgodovinar Peter Mikša v tej knjigi kratko in slikovito povzame zgodovino Triglava in v ospredje postavi vlogo Jakoba Aljaža v tej eminentni narodni zgodbi. Ko bi le imeli tudi danes še kaj takih ljudi, ki bi na svojo pobudo in na svoje stroške naredili kaj večjega v javno dobro. Pa ne le na Triglavu, tudi v drugih vrhunskih zgodbah …