Sistematski pregledi otrok

S sistematskimi zdravstvenimi pregledi država poskrbi tudi za tiste otroke, za katere starši sami morda ne bi. Sogovorniki se strinjajo, da so ti še naprej potrebni, se je pa pokazalo pri razmišljanjih nekaterih tudi gorenjskih ravnateljev, da pregledi niso ustrezno umeščeni v šolski sistem, ker so se tudi okoliščine spremenile. Včasih so otroke cepili v šoli, danes nekateri starši ne dovolijo več cepljenja.

Ljubljana, Kranj – Pred dnevi je zaokrožila informacija, da naj Osnovna šola (OŠ) Prebold otrok ne bi več vozila na sistematske zdravstvene preglede, ker »učitelji niso servis za zdravstvene dejavnosti«, nezadovoljni so tudi z odnosom zdravnikov v zdravstvenih domovih, ki da se učiteljem pritožujejo, da ne znajo umiriti otrok. Poleg tega jim nekateri starši niso dali dovoljenja za cepljenje svojih otrok, nekaterih otrok pa na sistematski pregled sploh ni bilo. To bi morali reševati drugače, ne z ukinitvijo sistematskih pregledov za vse, so prepričani na Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), kjer dodajajo, da so sistematski pregledi učencev primer dobre prakse, s katerim država poskrbi tudi za tiste otroke, za katere starši sami morda ne bi. »Ne moremo si namreč zatiskati oči pred dejstvom, da so otroci še najbolj enakopravni v šoli, saj imajo vsaj tam na voljo enake minimalne storitve in standarde, kot jih imajo vsi drugi otroci,« je opozorila Darja Groznik, predsednica ZPMS.

Sistematski pregledi zapisani v zakonu

Sistematski pregledi do končanega šolanja so plačani iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, na leto gre za to približno 11,3 milijona evrov. Temu je treba dodati še sredstva za zdravstveno vzgojo, ki je del sistematskih pregledov otrok, kar predstavlja na letni ravni še dodatnih 4,5 milijona evrov, so pojasnili na ministrstvu za zdravje, kjer ne vidijo razlogov, da bi tradicijo sistematskih pregledov v Sloveniji in prakso, ki dobro deluje, spreminjali. Polonca Truden Dobrin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje meni, da bi odklanjanje sistematskih pregledov privedlo do še nižje precepljenosti in da ne bodo zaznani tudi drugi zdravstveni problemi, ki jih zdravniki odkrivajo s preventivnim pregledom. »Na osnovi izkušenj menimo, da se preventivnih pregledov v večji meri ne bodo udeležili otroci iz socialno-ekonomsko ranljivih družin in iz družin, kjer starši niso ozaveščeni in ne bodo izkoristili priložnosti, ki jo za zdravje otroka ponudi preventivni pregled. Še posebno smo zaskrbljeni zaradi tega, ker v Sloveniji še ni bil vzpostavljen informacijski sistem za spremljanje izvajanja preventivnega programa za otroke in mladostnike, zato ne bomo mogli spremljati, kateri otroci se preventivnih pregledov niso udeležili, da bi jim poslali vabilo na pregled,« je opozorila Truden Dobrinova in dodala, da sodelovanja šole pri preventivnem zdravstvenem varstvu ne gre opredeliti kot nadstandard, saj je to predvideno v zakonskih in podzakonskih aktih.

Varovanje osebnih podatkov

»Sistematski pregledi, vezani na šolo, morajo ostati, ker so strokovno utemeljeni, na njih zgodaj odkrijemo odstopanja in ustrezno ukrepamo. Soodgovornost šolskega in zdravstvenega sistema ob podpori in sodelovanju staršev je nujna. Ob tem, ko gredo otroci, mladostniki s svojimi vrstniki k šolskemu zdravniku, pediatru brez spremstva staršev, tudi odraščajo v samostojne osebnosti, nekoč odgovorne za svoje zdravje,« je prepričana Mojca Juriči, predsednica Sekcije za šolsko, študentsko in adolescentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu. Glede varovanja osebnih podatkov pa meni: »Tu je včasih precej pravniško črkopisno razumljeno čuvanje osebnih podatkov, saj sta oba – učitelj in šolski zdravnik, pediater – zavezana delovanju v dobro otroka, mladostnika, da ga zdravega in polnega znanja pripeljeta v odraslo dobo. Tu ne izključujemo staršev, priznamo pa, da moramo šolski zdravniki, pediatri vzpostaviti sistem obveščanja staršev, tudi ko na sistematskih pregledih ugotovimo, da je otrok, mladostnik zdrav.«

Pregledi tudi stvar šole?

Ravnatelj OŠ Franceta Prešerna Kranj Aleš Žitnik pravi, da so ti pregledi potrebni, a ne na način, kot potekajo sedaj. Vprašanje je po njegovem, ali so to dolžni izvajati v šoli na račun pouka in na stroške šole – izpad učitelja v šoli, ki spremlja učence ne pregled, je treba nadomestiti z drugim učiteljem, učenci, ki so na pregledu, pa morajo snov nadomestiti. Bolj gre pri tem za razmerje med otrokom, njegovim staršem in zdravnikom, kot pojasni Žitnik: »Pred leti sta se razrednik in zdravnik usedla po pregledu, se pogovorila o omejitvah, posebnostih pri posameznem učencu. Tu mislim na držo, vid, grafomotoriko, diete in bolezni, ki vplivajo na delo v šoli. Sedaj pa te informacije ne pridejo do razrednika. Mislim, da šola s tem res nima nič, in smo, odkar ni komunikacije, samo še nepotreben servis zdravstvu. Če je to potrebno za zdravje otrok, naj to v celoti prevzame zdravstvo v popoldanskem času. Kakšni so pa pogoji za take skupinske preglede, ko pride naenkrat tudi 28 otrok v čakalnico za nekaj ur, pa si oglejte v zdravstvenem domu.«

Ravnateljica OŠ F. S. Finžgarja Lesce Emilija Kavčič je pojasnila, da šola poskrbi za prevoze učencev do zdravstvenega doma in varstvo oz. druge šolske aktivnosti v času poteka pregledov v zdravstvenem domu. Pomembno se ji zdi, da se izvaja preventivna zdravstvena dejavnost v dobro in korist vseh otrok. Je pa Kavčičeva mnenja, da bi bila udeležba na pregledu okrnjena, če ne bi potekala v organizaciji šole in bi bila prepuščena staršem: »Verjetno bi manjkali ravno tisti, ki ta pregled najbolj potrebujejo.« Se pa strinja, da bi bilo prav, da se to uredi sistemsko in poenoti na ravni države.

Učenci preveč živahni v čakalnici?

Ravnatelj OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora Milan Rogelj je mnenja, da je šola zainteresirana za sistematske preglede, saj je danes (predvsem v mestih) vse več priseljenih otrok iz drugih držav in prav je, da so stalno zdravstveno spremljani. Je pa tudi on opozoril na slabšo komunikacijo med zdravniki in učitelji zaradi zavezanosti tajnosti podatkov o učencih in tudi na to, da čakalnica med drugim s premalo prostora ni enaka šolskemu prostoru in da so včasih pripombe zdravstvenega osebja, naj učitelj otroke umiri. »Je pa še en čisto organizacijski problem. Če želimo pri posameznih predmetih stoodstotno realizacijo pouka, potem smo na šoli lahko odsotni zgolj zaradi dnevov dejavnosti, npr. kulturnih, naravoslovnih ... Zdravniškega pregleda ne moremo šteti za dan dejavnosti, zato bi bilo prav, da ga ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vključi v program šole in ga ustrezno umesti,« je predlagal Rogelj, kar predlaga tudi ravnateljica OŠ Medvode Damjana Šubic: »Tu ne gre zgolj za pravico ali dolžnost, kdo bo peljal oz. ne bo peljal otrok na zdravniški pregled, pač pa konec koncev tudi za izpad ur enega šolskega dne.«