Treba je tudi tvegati

Na kmetiji Pr' Petrovih na Jami pri Mavčičah se Matej Rozman z družino ukvarja z butično ekološko pridelavo in predelavo industrijske konoplje in rička oz. divjega lana. Za izdelke so prejeli mnoga priznanja.

Jama – Na kmetiji Pr' Petrovih na Jami pri Mavčičah, ki je bila nekoč povsem tradicionalna kmetija, je Kranjčan Matej Rozman z družino pred osmimi leti začel pisati novo zgodbo. S kmetije izvira njegova mati, v mlajših letih pa je tudi sam občasno priskočil na pomoč pri kmečkih opravilih. Leta 2014 se je kmetovanja lotil resneje. Kupil je še sosednjo kmetijo ter se osredotočil na butično pridelavo in predelavo industrijske konoplje in rička oz. divjega lana. Kmetija je že nekaj let ekološka, pod blagovno znamko Naturagood pa izdelujejo olja, proteine, čaje, oluščeno seme, kapljice CBD in smole CBD. Ta čas so v fazi prenavljanja kmetije, da bodo imeli vse na eni lokaciji, saj sedaj predelava poteka drugje.

Prisegajo na ekološko kmetovanje

Za pridelavo konoplje so se odločili, ker so iskali poljščine, ki terjajo čim manj obdelave. Njihov čas je omejen, saj se družina preživlja z drugimi dejavnostmi, zato se Rozman zahvaljuje sovaščanom in prijateljem, ki pomagajo pri delu. »Izkazalo se je, da konoplja res raste sama, a ko greš v detajle, izboljšavo postopkov, pa dela ni prav malo,« je pojasnil. Konopljo so uvedli tudi zaradi preusmeritve v ekološko kmetovanje. »Ni enostavno, pridelka je manj, rentabilnost na meji, tako da potrebuješ motiv in v nekem trenutku je treba tudi tvegati. Mislim pa, da bo ekologija tu na Sorškem polju vse pomembnejša, ker smo na vodovarstvenem območju, spodaj teče podtalnica, in bo pomembno, katere kulture gojimo,« je dejal Rozman.

Za pridelavo konoplje je potrebno dovoljenje kmetijskega ministrstva, a zakonodaja ne sledi potrebam pridelovalcev in trga, opozarja sogovornik. »Kljub razvoju novih genetik konoplje smo omejeni na klasične sortne industrijske rastline z omejitvijo 0,2 odstotka THC, zaradi česar smo manj konkurenčni kot v državah z bolj sproščeno zakonodajo.«

Od polja do končnega produkta

Obdelujejo skoraj deset hektarov površin. Približno tretjino bodo kmalu zasejali z ekološko konopljo, se pa prilagajajo kolobarju in potrebam na trgu. »Konoplja je bila pred leti prava modna muha, sedaj pa je na trgu poplava izdelkov, a niso vsi enako kakovostni. Smo ena redkih kmetij, ki delamo od polja do končnega produkta.«

Nekaj hektarov so že zasejali z ričkom, avtohtono slovensko poljščino, najbolj znano na Koroškem. »Čeprav smo prebrali, da ni primeren za Gorenjsko, ker rad pozebe, smo vseeno poskusili in nam nekako uspeva, je pa res, da letine nihajo. Gre za staro kulturo, s katero so že na soški fronti mazali rane, ker ima zelo veliko vitamina E in dobro celi. Zelo dober je za kožo, olje pa pomaga pri težavah z želodcem, rani na dvanajsterniku, spahovanju …« je našteval sogovornik. Preostale površine bodo namenili sončnicam, ajdi in bobu.

»Usmerjeni smo predvsem v oljnice; vodilna je konoplja, saj smo z njo najbolj zadovoljni,« je pojasnil Rozman in omenil, da se je njegova partnerka s pomočjo smole CBD znebila migren, sam pa je ob uživanju konopljinega olja občutno znižal raven holesterola. »V družini imamo več zdravnikov in po prvotni skeptičnosti so tudi sami videli koristi izdelkov iz konoplje za imunski sistem.«

Izdelke prvenstveno izdelujejo zase, za prijatelje ter tiste, ki jih znajo ceniti. »Ne želimo biti preveč tržno orientirani, da se ne bi zgodba pokvarila. So pa naši izdelki uporabni tako v kulinariki kot tudi pri blaženju sodobnih težav, npr. stresu, izboljšanju presnove … Strank nimamo samo v Sloveniji. Ker sem delal v tujini, imam tam socialni krog, tako da so šli naši produkti od Švedske, Nemčije do Amerike, Mehike ...« je ponosen Rozman.

Izdelke redno pošiljajo na ocenjevanja festivala Dobrote slovenskih kmetij. Zanje so prejeli številna priznanja, od tega kar dvajset zlatih, nazadnje pred mesecem dni za konopljino in ričkovo olje.