Bosonogi na Šenturško goro

Pohoda bosonogih na Šenturško goro se je udeležilo 135 pohodnikov, kar je največ doslej.

Šenturška Gora – Ljubiteljev bose hoje, ki se zavedajo prednosti hoje brez obuval, je vsako leto več. Vse več ljudi torej upošteva star pregovor, ki pravi: Ko pride Sveti Jur (23. aprila), se vržejo čevlje za dur. Ko so v soboto, 14. junija, člani sekcije Škrjančki iz Planinskega društva Komenda organizirali že deveti pohod bosonogih na Šenturško goro, se je na šest kilometrov dolgo krožno pot iz Jurčkove Dobrave na Šenturško goro in nazaj v Podboršt pri Komendi podalo kar 135 bosonogih pohodnikov – več kot štirikrat več kot na prvem pohodu. Hoja je bila bolj kot po makadamski cesti prijetna po gozdu, k čemur je precej pripomogel tudi dež. Pavel Žvelc iz Lahovč in Franci Drolc iz Komende sta kot pobudnika in vodji pohoda vseskozi pazila, da je bila hitrost primerna tudi za tiste z manj kondicije in bolj občutljivimi podplati ali ploskimi stopali. Nekateri so pri hoji prav uživali, da so stopili tudi v blato in jim je šlo blato med prsti. Med pohodniki smo tudi slišali, da se na takšen način odpravi znojenje nog, da si z boso hojo masiramo podplate in da gre pri tem za pristen stik z naravo. Pot so brez težav prehodili tudi triinpolletni Izak Podbevšek ter njegova mamica Vida in ded Janez iz Spodnjih Palovč pri Kamniku. Med moškimi je bil letos najstarejši udeleženec 78-letni Janez Repnik iz Šenčurja, ki se je udeležil vseh dosedanjih pohodov. Kot je dejal, so bila letos tla malo hladnejša kot prejšnja leta, a hoja z bosimi nogami mu prija, saj je to najboljša masaža podplatov.

Organizatorji so po končanem pohodu pripravili družabno srečanje v planinskem domu Milana Šinkovca v Podborštu pri Komendi, kjer so udeleženci iz rok Zorana Sodnika, predsednika Planinskega društva Komenda, prejeli spominske medalje.