Najstarejši udeleženec »bosonogih«, 78-letni Janez Repnik iz Šenčurja je bil na vseh pohodih.

Bosonogi na Šenturško goro

Pohoda bosonogih na Šenturško goro se je udeležilo 135 pohodnikov, kar je največ doslej.

Šenturška Gora – Ljubiteljev bose hoje, ki se zavedajo prednosti hoje brez obuval, je vsako leto več. Vse več ljudi torej upošteva star pregovor, ki pravi: Ko pride Sveti Jur (23. aprila), se vržejo čevlje za dur. Ko so v soboto, 14. junija, člani sekcije Škrjančki iz Planinskega društva Komenda organizirali že deveti pohod bosonogih na Šenturško goro, se je na šest kilometrov dolgo krožno pot iz Jurčkove Dobrave na Šenturško goro in nazaj v Podboršt pri Komendi podalo kar 135 bosonogih pohodnikov – več kot štirikrat več kot na prvem pohodu. Hoja je bila bolj kot po makadamski cesti prijetna po gozdu, k čemur je precej pripomogel tudi dež. Pavel Žvelc iz Lahovč in Franci Drolc iz Komende sta kot pobudnika in vodji pohoda vseskozi pazila, da je bila hitrost primerna tudi za tiste z manj kondicije in bolj občutljivimi podplati ali ploskimi stopali. Nekateri so pri hoji prav uživali, da so stopili tudi v blato in jim je šlo blato med prsti. Med pohodniki smo tudi slišali, da se na takšen način odpravi znojenje nog, da si z boso hojo masiramo podplate in da gre pri tem za pristen stik z naravo. Pot so brez težav prehodili tudi triinpolletni Izak Podbevšek ter njegova mamica Vida in ded Janez iz Spodnjih Palovč pri Kamniku. Med moškimi je bil letos najstarejši udeleženec 78-letni Janez Repnik iz Šenčurja, ki se je udeležil vseh dosedanjih pohodov. Kot je dejal, so bila letos tla malo hladnejša kot prejšnja leta, a hoja z bosimi nogami mu prija, saj je to najboljša masaža podplatov.

Organizatorji so po končanem pohodu pripravili družabno srečanje v planinskem domu Milana Šinkovca v Podborštu pri Komendi, kjer so udeleženci iz rok Zorana Sodnika, predsednika Planinskega društva Komenda, prejeli spominske medalje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / torek, 30. julij 2013 / 11:26

Simbol rusko-slovenskega prijateljstva

Spominsko srečanje pri Ruski kapelici pod Vršičem je v zadnjih letih dobilo pomemben politični pridih. Letos se je slovesnosti udeležil celoten slovenski politični vrh na čelu s predsednikom države Bo...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 27. februar 2023 / 20:43

Kape, majice, obeski ...

Planica – Planica prvič v zgodovini gosti svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Tudi s tega dogodka bodo številni odnesli vsaj kakšen spomin nanj. Osrednja trgovina z navijaškimi rekvi...

Zanimivosti / ponedeljek, 27. februar 2023 / 20:29

Servis

Na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Planici je zanimiv tudi pogled na servisne ekipe tekaških reprezentanc. Največje so v Slovenijo prišle s tovornjakom, tudi norveška (na fotografiji)....

GG Plus / ponedeljek, 27. februar 2023 / 20:10

Novi Slovenski biografski leksikon (C)

»Celjski grofje ter zlasti tragedija Friderika in Veronike so se ohranili v zgodovinskem spominu in pustili izjemen pečat v slovenski kulturi – literaturi, dramatiki, celo operi. Od druge...

Slovenija / ponedeljek, 27. februar 2023 / 20:07

Jezik je jedro kulture

Polna dvorana ORF Teatra v deželnem studiu avstrijske radiotelevizije v Celovcu, v katerem je bila 9. februarja letošnja osrednja koroška proslava v čast slovenskega kulturnega praznika, j...

Kultura / ponedeljek, 27. februar 2023 / 20:03

Kajuh, pesnik partizan

V Knjižnici Velenje stoto obletnico rojstva pesnika in partizana Karla Destovnika - Kajuha zaznamujejo z zbirko Kajuh 100. Sedma knjiga v seriji je stripovska biografija Kajuh, pesnik partizan scenari...