Poslušanje

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / sobota, 16. april 2022 / 17:42

Tako zelo preprosta in zaželena kultura, vendar tako redko posejana na travnikih naših odnosov. Jezik nas velikokrat tepe in oddaljuje. »Bodi dober poslušalec. Ušesa te ne bodo nikoli spravila v težave.« (F. Tyger) Pogosto menimo, da bomo z govorom ustvarjali ljubeče in trdne odnose, dejansko nas pa veliko bolj zbliža poslušanje. Pogosto smo ljudje prepričani, da smo dobri poslušalci. Čudno je le to, da se ljudje od nas odmikajo. Mi pa komaj čakamo, da nekoga dobimo in mu pripovedujemo svoje zgodbe in razmišljanja.

Kje se nam zatakne? Najprej sprejmimo dejstvo, da smo vsi radi slišani. Nekateri radi pripovedujejo o vremenu, politiki, gospodarstvu, drugi bolj o ljudeh. O sebi nismo pripravljeni veliko govoriti. Tu smo previdni. In prav je tako, saj so osebne zgodbe osebne, intimne in rezervirane za ožji krog ljudi. Če imamo govorca, nujno potrebujemo poslušalce. Bodimo kdaj tudi poslušalci in izkoristimo priložnost biti tiho. Tako začnemo ustvarjati prostor za pogovor, za poslušanje in za sočloveka ob sebi. Kdaj nismo dobri poslušalci? Kadar med poslušanjem tiho pri sebi začnemo obsojati in soditi sogovornika. Takrat poslušamo le iz lastnih prepričanj in izgubimo človeka ob sebi (to pripovedovalec seveda zazna). Tudi ne poslušamo dobro, ko že kar vnaprej vemo, kaj bo druga oseba povedala. Takšni poslušalci nam kar zaključujejo stavke in nam ne dopustijo pripovedovati. Nekateri med poslušanjem obsojajo in kritizirajo pripovedovalca. Ti seveda utihnejo, in če je le mogoče, odidejo od takšnega poslušalca. Spet tretji se začnejo braniti na vse kriplje in pretege. No, mali diktatorji pa v pogovorih vse vedo in začnejo svetovati, kaj in kako bi morali delati.

Zato mora iskreno poslušanje najprej vsebovati zanimanje za sočloveka. Ni treba, da se z njim ali njegovo zgodbo strinjamo, le pokažimo zanimanje zanj. Dopustimo, da drugi vedo več o sebi kot mi o njih. In vživimo se v njihove pripovedi. Pokažimo empatijo in za božjo voljo, utihnimo že enkrat ter dajmo na razpolago svoja ušesa.

V naših zakonih in družinah imamo ogromno vsakodnevnih priložnosti za poslušanje. Težko razumem ljudi, ki stalno govorijo in svetujejo. Zamujajo veliko, saj ne morejo dobiti novih informacij od drugih ljudi. Mož bo ženi z veseljem pripovedoval o uspehih v službi, z malo manj veselja bo delil svoje slabosti – za to potrebuje ženo, ki posluša. Še bolj nam naše žene želijo pripovedovati o svojih doživetjih, željah, z nami želijo deliti svoja razmišljanja o sebi, o nama, želijo govoriti o ljubezni, o mladosti … In starši – naši otroci nas čakajo in čakajo, kdaj jih bomo končno poslušali brez nasvetov in brez kritike. »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša.« (Sveto pismo, Mt13,9)