Bolečine in možgani

<p>Nagovorite svoje možgane. Jasno in glasno.<br class="hardreturn" />

Številne nevrološke raziskave o možganih so zelo zapletene. Berejo in razumejo jih pogosto le ozki krogi strokovnjakov. Precej časa traja, da to znanje pride do preprostega človeka. Množične raziskave možganov je omogočila sodobna tehnologija. Začele so se približno pred 30 leti. Leta 1990 je ameriški predsednik George Bush razglasil desetletje možganov, nekaj kasneje pa je Evropska unija na predlog Francije znatno povečala sredstva za raziskave možganov. Prihajajo vedno nova in nova spoznanja o tem človeškem računalniku v glavi, npr. skoraj si ne moremo predstavljati števila celic v možganih, še težje si predstavljamo število njihovih medsebojnih povezav, vemo, da se možgani drugače svetlikajo pri človeku, ko razmišlja ali ko spi. Izmerijo lahko različna elektromagnetna polja in različne frekvence. Vejo, da obstajajo posamezna območja, ki se različno aktivirajo ob različnih čustvih. Ugotavljajo, da imajo možgani »čudne« in nam še nepoznane povezave s srcem in trebušno votlino. Veliko je še neznanega, mnogi ne berejo učenih raziskav. Vsi samo vemo, da imamo v glavi veličastni računalnik, ki ga človek (še) ni sposoben izdelati.

Tudi ne znamo natančno oceniti razmerja med zavestjo in podzavestjo. Vedno bolj pa verjamemo (in si skoraj sramežljivo priznavamo), da imamo večjo zavestno moč na svoje življenje, kot si predstavljamo. Mnogi nevroznanstveniki obnemijo ob možnostih, ki jih odkrivajo v možganih. Drugače zapisano – izkoriščamo manjši del svojih sposobnosti. Kako iztisniti iz sebe več? Zagotovo ne tako, da bi še več delali. Že tako Slovenci delamo preveč.

V prejšnjih kolumnah smo pisali o kroničnih bolečinah. Zdi se, da imajo te bolečine popolnoma drugačno vlogo, kot si predstavljamo. Vemo, da so kronične bolečine povezane s potlačenimi individualnimi čustvi in da so povezane z negativnimi čustvi, ki jih prinesemo iz primarne družine. Tako kaže slovenska raziskava (2022). To so čustva, ki jih nikakor nočemo zaznati, ker so preveč boleča. Da se tem bolečim čustvom izognemo, nam možgani pošiljajo fizične, telesne bolečine. Vendar mi imamo moč odločanja. Nagovorite svoje možgane. Sliši se trapasto, vendar je učinkovito. Nagovorite svoj zavestni um, naša odločitev ima moč nad našimi možgani. Pogoj je, da se najprej povežete s svojo jezo in besom v sebi. Ko začutite kronično bolečino, odločno nagovorite možgane, da ste prepoznali njihovo prevaro. Lahko kričite nanje, povejte, da imate dovolj te igre. Povejte jim, da veste, da je fizična bolečina le motilec za potlačena čustva (predvsem bes). Ukažite jim, naj povečajo dotok krvi in kisika v boleče dele telesa. Ne bodite nežni s temi ukazi. Vaša trdna odločitev in jasen ukaz imata ogromno moč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ...&nbsp;

Gospodarstvo / ponedeljek, 8. junij 2009 / 07:00

Skoraj 4200 mladih družin upa na državno pomoč

Letos bo subvencija za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja mladih družin znašala tristo evrov na člana družine.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / četrtek, 26. julij 2007 / 07:00

Igre v naravi (3)

Tokrat nekaj gibalnih iger, ki poleg zabave nudijo tudi razvijanje motoričnih spretnosti. Otroci smo nekdaj zelo radi kotalili gume. Vedno se najde kakšna guma, če ne doma pa pri sosedu. Otroke r...

Nasveti / četrtek, 26. julij 2007 / 07:00

Koper

Koper je že stoletja poznana začimba v kulinariki, je aromatična enoletna rastlina, ki zraste do 120 centimetrov visoko. Ima značilno nitasto deljene lističe in majhne rumene cvetove v kobulih. Izv...

Nasveti / četrtek, 26. julij 2007 / 07:00

Bambus

Vročina je ubijajoča tudi za cvetoče rože, ki trpijo na vročini in jo nekatere slabo prenašajo. Sploh tiste, ki imajo raje senčnate lege, imajo v koritih dovolj vlažno zemljo, vendar lis...

Nasveti / četrtek, 26. julij 2007 / 07:00

Velik "čekan"

Babji zob (1128 m): Na severozahodnem delu Jelovice iz mogočne planote štrli osamela skalna špica, kar je vrhu tudi dalo značilno ime. Babji zob je dobro viden iz blejsko-radovljiške kotline, z bohinj...

Zanimivosti / četrtek, 26. julij 2007 / 07:00

Iz Argentine na Triglav in Bled

V ponedeljek so končali enomesečni obisk v Sloveniji dijaki petega letnika slovenskega srednješolskega tečaja iz Buenos Airesa v Argentini. Večina jih je bila prvič v domovini svojih starih staršev in...