Delo v gostinstvu in turizmu je lahko v zadovoljstvo

Pomanjkanju delavcev na področju gostinstva in turizma je v zadnjih dveh letih svoje dodala še epidemija. Številni so odšli iz panoge in se zaposlili v proizvodnji, mnogi so nove priložnosti poiskali v tujini. V panogi verjamejo, da je razmere mogoče obrniti na bolje; rešitev vidijo v sodelovanju in povezovanju pa tudi v upoštevanju in prilagajanju mladim.

Radovljica – Tako srednje kot višje šole v zadnjih letih opažajo resen upad vpisa v gostinske in turistične programe, delodajalci pa imajo vse večje težave pri iskanju kadrov, je bila soglasna ugotovitev udeležencev srečanja, ki ga je v okviru projekta Zaposlitveni sejem v začetku tedna pripravila Razvojna agencija Zgornje Gorenjske.

Okroglo mizo o aktualni problematiki pomanjkanja kadrov v gostinstvu in turizmu je gostila Srednja gostinska in turistična šola Radovljica, na njej pa so sodelovali tako predstavniki šol in podjetij kot zavoda za zaposlovanje pa tudi dijaki in študentje gostinstva in turizma, ki so se pogovarjali o vzrokih za trenutno situacijo in predvsem o možnostih za izboljšanje stanja.

Izrazit upad vpisa v zadnjem desetletju

Kot je v uvodu v razpravo povedal ravnatelj Srednje gostinske in turistične šole Radovljica Ivan Damjan Mašič, se z izrazitim upadanjem vpisa srečujejo vse od leta 2012, ko se je število dijakov na njihovi šoli praktično prepolovilo, epidemija pa je krizo še poglobila.

Podobno je na višješolskem nivoju; na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem Bled se je tako lani vpisalo najnižje število študentov doslej. In ne le to – kot je pojasnil direktor šole Peter Mihelčič, ocenjujejo, da je vsaj tretjina od okoli dva tisoč dosedanjih diplomantov šole v zadnjih dveh letih zamenjala panogo in odšla iz gostinstva oziroma turizma in se podala v druge vode. Mihelčič meni, da se vsaj tretjina od njih ne bo vrnila v svoj osnovni poklic.

Začaran krog

Podobno ugotavljajo tudi na Zavodu RS za zaposlovanje, kjer so imeli lani objavljenih skoraj 1700 delovnih mest s področja gostinstva in turizma, a jih, kljub temu da so iskalce zaposlitve usmerjali v to področje, niso mogli zaposliti, je pojasnil direktor gorenjske območne enote Uroš Kopavnik.

Med epidemijo se je mnogo delavcev preusmerilo v proizvodnjo, kjer bodo verjetno tudi ostali, je povedala vodja urada za delo Jesenice in Radovljica Mojca Klement. »Znašli smo se v začaranem krogu. Ker je v gostinstvu in turizmu premalo ljudi, so tisti, ki so, bolj obremenjeni. In ko so preveč obremenjeni, gredo drugam.«

Privlačna tujina z boljšimi pogoji

Mnogo jih odhaja tudi v tujino, kjer so pogoji dela boljši, predvsem pa plačilo bistveno višje kot pri nas, je povedala dekanja Visoke šole za hotelirstvo in turizem Bled Tadeja Krašna. Povedala je, da pri njih sicer ne opažajo takšnega upada vpisa kot na srednji in višji šoli, opozorila pa je, da je po njihovih izkušnjah zaposlene mogoče privabiti tudi drugače, ne zgolj z višino plačila, s katero slovenski delodajalci ne morejo konkurirati sosednjim avstrijskim.

Prepričana je, da bi morali delodajalci predvsem prisluhniti mladim, ki razmišljajo drugače kot starejša generacija. »Gostinstvo je težko delo, ne obvlada ga vsak, čeprav se mnogim zdi, da tudi brez izobrazbe kar nekaj znajo. Če ne bomo nič naredili, bomo morali začeli uvažati tujce. To sicer počne vsa Evropa, ampak naši turisti so vendarle radi postreženi v slovenskem jeziku.«

Prisluhniti tudi mladim

Jure Sodja, podpredsednik Turistične zveze Slovenije (TZS), dodaja, da slogan »turizem smo ljudje« zagotovo ni zgolj zguljena floskula in da še vedno velja, morda vedno bolj. Zato je prepričan, da je za turizem treba mlade začeti vzgajati že zgodaj, kar TZS s programom Turizmu pomaga lastna glava že dolgo počne.

S šolniki in gostinci sta se strinjala tudi dijaka Timotej Vujkovič in Samir Fatič, ki se v radovljiški srednji šoli izobražujeta v programu gastronomski tehnik. Pravita, da je mogoče, če si delaven in predan poklicu, v turizmu in gostinstvu najti veliko zadovoljstva pa tudi, splošnemu prepričanju navkljub, dobro plačilo. Verjameta, da bi se za te poklice odločalo več mladih, če bil le imeli možnost, da jih res spoznajo. Strokovna sodelavka Osnovne šole A. T. Linharta Radovljica Jelka Berce je pri tem prepričana, da bi mladim pri odločitvi bistveno pomagala osebna izkušnja in možnost, da v živo izkusijo poklic.

Za dobre tudi primerno plačilo

Alenka Dovžan, lastnica jeseniškega gostišča in restavracije Ejga, pa ob tem vendarle opozarja, da je po njenih izkušnjah le kakšna desetina tistih dijakov, ki pridejo k njim na prakso, pripravljenih resno delati in se učiti. A tem, poudarja Dovžanova, v njihovem podjetju zagotavljajo spodbudno plačilo in dobre pogoje dela.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je izhod iz trenutne skrb vzbujajoče situacije predvsem v povezovanju. Z optimizmom navdaja dejstvo, pravijo, da so na Zgornjem Gorenjskem tri odlične šole s področja gostinstva in turizma in da je tudi država z vpisom gostinskih in turističnih poklicev na seznam deficitarnih poklicev dala signal, da se zaveda, kako pomembno je zagotavljanje kvalitete delovne sile na tem področju. Ne nazadnje pa se, kot pravi direktor Višje šole za gostinstvo in turizem Bled Peter Mihelčič, tudi pri nas že počasi zavedamo, da se bo, če se bo dobro počutil zaposleni, dobro počutil tudi gost. In na koncu je zadovoljen gost tisti, ki šteje.