Adalbert Gertscher in življenje v pravosodju

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (347)

V Tržiču se je 27. marca 1846 rodil pravnik Adalbert Gertscher. Sicer ni pustil močnejšega vtisa v rojstnem kraju, ker je življenje praktično povsem posvetil pravosodju. Že prvi razred gimnazije je obiskoval v Ljubljani. Šolanje je nadaljeval v Novem mestu, pravo pa študiral na Dunaju.

Od leta 1867 dalje je stalno služboval v pravosodju. Najprej je dobil službo na deželnem sodišču v Ljubljani. Leta 1871 je postal sodni pristav v Postojni, od leta 1876 dalje je bil namestnik državnega pravdnika v Celju. Leta 1879 je postal okrajni sodnik v Mariboru, leta 1885 pa državni pravdnik v Celju. Leta 1888 je postal nadsvetnik v Ljubljani, leta 1889 pa predsednik okrožnega sodišča v Celju. Leta 1895 je postal višji državni pravdnik v Trstu. Leta 1897 je bil imenovan za ministrskega svetnika v pravosodnem ministrstvu na Dunaju, kjer je bil referent za Primorsko in Dalmacijo, nekaj časa tudi referent za kazensko pravo. Leta 1898 je postal predsednik višjega deželnega sodišča v Zadru, od leta 1906 dalje pa v Trstu. Večkrat je bil odlikovan. Leta 1906 je bil imenovan za tajnega svetnika.

Bil je odličen dijak in študent. Udejstvoval se je tudi na literarnem področju. Imel je velik talent za jezike. Govoril je nemško, slovensko, hrvaško, italijansko, angleško in francosko. Bil je sodelavec dunajskega Stritarjevega kroga. Leta 1888 je sodeloval pri ustanovitvi časopisa Slovenski pravnik. V času, ko je služboval v Dalmaciji, se je ukvarjal s pomorskim pravom, dosegel pa je tudi spoštovanje do nove uredbe zemljiške knjige in uvedbo sirotinskih knjig o skrbstvu in varstvu otrok. V Zadru in Šibeniku je zgradil sodni palači, nameraval pa je zgraditi tudi posebno kaznilnico za Dalmacijo pri Biogradu.

Njegova poročila za ministrstva na Dunaju o zemljiški knjigi in pomorskem pravu so prava zakladnica za pravno in kulturno zgodovino Dalmacije. Znane so tudi njegove okrožnice na podrejena sodišča. Skrbel je za vzgojo sodnikov in jih pošiljal na prakso v druga okrožja. Pri višjem sodišču v Zadru je ustanovil knjižnico. V delo sodišč je vpeljal hrvaški jezik. V Dalmaciji si je s svojim delom prislužil spoštovanje in vpliv. Podobno kot v Dalmaciji je želel delati tudi v Trstu in se zavzel za pravično urejene jezikovne razmere.

Literarno se je udejstvoval že v gimnaziji. Svoje prve pesmi je objavil leta 1882 v Vrtcu. Sodeloval je tudi pri Ljubljanskem zvonu in Slovanu. V Ljubljanskem zvonu je leta 1893 objavil Balado o prepelici, ki sodi med najlepše slovenske lirične pesmi. Izdal je pesniško zbirko Izza mladih let. Umrl je 13. septembra 1908 v Trstu.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Dražgošah se je 21. 3. 1913 učitelju Ivanu in Ivanki, rojeni Jelenc, rodil slikar Gabrijel Stupica. Bil je med ustanovitelji Grupe 69, član SAZU. Umrl je 19. 12. 1990 v Ljubljani. Rekel je: »Največje neumnosti sliši slika v muzeju.«

V Ljubljani je 21. 3. 1544 umrl ljubljanski škof Franc Kacijanar. Bil je sin Lenarta Kacijanarja iz graščine Katzenstein v Begunjah in Uršule, rojene Herberstein, sestre znamenitega diplomata in zgodovinarja Žige Herbersteina iz Vipave. Rodil se je okoli leta 1488 v Begunjah. Tesno se je zvezal s Primožem Trubarjem, ki ga je vzel za svojega osebnega spovednika

S posebno pogodbo z mesti so 23. 3. 1492 deželni stanovi kmetom na Kranjskem dovolili trgovanje z nekaterimi izdelki, vendar le v domačih deželnih mestih.

Na Jesenicah se je 23. 3. 1921 rodila slavistka profesorica Marija Žagar. Sodelovala je pri kreiranju in lektoriranju nekaterih knjižnih del Borisa Pahorja. Tekst Nekropole ji je dal v presojo in njene pripombe večinoma sprejel. Umrla je 26. 6. 1998 v Kranju.

V Brodu pri Bohinjski Bistrici se je 26. 3. 1838 rodil slovenski pisatelj Janez Mencinger.