Na Šmarjetni bil je grad

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / sobota, 24. november 2012 / 06:00

Na severozahodnem pobočju Šmarjetne gore nad Kranjem se je v visokem srednjem veku ponosno dvigal grad Wartenberg. Prvi pogled mimoidočemu na razvaline, prekrite z gozdnim rastjem, ne odkriva načina gradnje, njegove velikosti in površine, najbrž niti tega, da je kdaj tu sploh stal grad. Pet mladeničev iz Kranja in okolice, ki so te dni na terenu opravili geodetske izmere aktualnega stanja, razmišlja drugače. S tridimenzionalno podobo bodo predstavili tudi morebitni izgled gradu izpred osemsto let.

Mož na desni je visoke postave, star kakih štirideset let, močan in pokončne drže, najbrž kljub letom še vedno krepkega zdravja. Zagotovo se z lahkoto zavihti na konja. Postava ob njem, za glavo manjši bradatec, očitno domačin z gradu, z iztegnjeno roko kaže na sever navzdol proti reki. »Tam doli, deset minut ježe z gradu, vas bo naš brodar prepeljal čez Savo, od koder potem krenite čez travnike proti tistim goram tam zadaj, potem pa po ozki dolini preko prelaza na ono stran. Do Freisinga je sicer še precej dni ježe.« Veliki mož je odsotno pokimal, ter gledal v nasprotno smer proti vzhodu, kjer se je nižje ob reki na visoki skali dvigovalo večje naselje …

Takole nekako bi v romanesknem slogu lahko začeli zgodbo o gradu Wartenberg, ki se je pred kakimi devetsto leti dvigal na severozahodnem pobočju Šmarjetne gore, in z njo burili domišljijo o davnih časih, srednjeveških vitezih in skritih zakladih. Čudovito razgledno točko na 475 metrov visokem pomolu danes obdaja visoko drevje, prav tako pa bujno gozdno rastje prekriva ruševine starega gradu Stražišče (Wartenberg), do katerega se lahko povzpnemo po stari, še ohranjeni grajski poti iz Rakovice, ali pa po stezi, ki vodi od cerkve sv. Marjete na vrhu.

Peterico mladih Kranjčanov, ki bi jih te dni lahko srečali na Gradišču, kot se danes imenuje pomol z grajskimi razvalinami, je k poznemu jesenskemu potikanju po pobočju Šmarjetne gore vzpodbudila skica tlorisa gradu, ki jo je leta 1967 izrisal arhitekt Peter Fister. »Z natančnimi meritvami in novo tehnologijo, ki jo imamo na voljo, želimo izpopolniti in dopolniti Fistrovo skico. Na podlagi geodetske izmere terena bomo naredili njeno rekonstrukcijo in prikazali današnje stanje področja, kjer je v visokem srednjem veku stal grad Wartenberg, « je povedal eden pobudnikov meritev, absolvent arheologije na Filozofski fakulteti Ben Gros. V pripravi ima namreč diplomsko nalogo na temo Gradovi in utrdbe grofov Ortenburških na Gorenjskem. Eden gradov te plemiške rodbine iz današnje Avstrije je bil tudi nad Preddvorom, njegove ostanke pa je pred časom v diplomski nalogi podobno obdelal arheolog Rok Bremec iz podjetja PJP, d. o. o., ki z dobrimi izkušnjami vodi tokratne meritve.

»Razen Bena, ki se zdaj ukvarja z diplomo, vsi sodelujemo pri zaščitnih arheoloških izkopavanjih v kranjskem starem mestnem jedru in je bil zdaj, ko smo za nekaj časa prekinili z njimi, pravi čas, da se lotimo Wartenberga, « je svojo in prijateljev prisotnost na razvalinah gradu razložil študent drugega letnika arheologije Luka Bedene: »Ko smo prišli sem gor, smo mislili, da bomo opravili v treh dneh, a smo danes tu že petič, s tem da je za nami šele polovica opravljenega dela.« Delo je precej zamudno, saj je za potrebe meritev potrebno odstraniti kar nekaj rastja. Kot so povedali fantje, jih je na terenu obiskal in jim dovolil opraviti meritve tudi lastnik gozda Marjan Grošelj iz Rakovice.

Freisinški proti Ortenburžanom

O razvalinah nekdanjega gradu na severnem pobočju Šmarjetne gore današnji Kranjčani ne vemo kaj dosti. Tudi sicer o gradu ni ravno veliko podatkov. Ohranjenih je le nekaj listin in današnje stanje na terenu. Z darilno listino iz leta 1002 je cesar Henrik II. Stražišče, Šmarjetno goro in svet med Lipnico, Savo in Soro podaril loškemu freisinškemu gospostvu. Kasneje, ko so Ortenburžani v začetku 12. stoletja pridobili obsežna posestva na zahodnem robu kranjske ravnine, so jim njihovi bojeviti ministeriali vztrajno širili posest ob Savi. Kot enega od mejnikov so si postavili tudi grad Wartenberg, ki je bil na podlagi prej omenjene listine najverjetneje na loškem ozemlju in bil kot tak pravi trn v peti freisinškim gospodom. Med drugim pa je ogrožal tudi promet po poti, ki so jo freisinški gospodje (da bi se izognili Kranju) speljali med Šmarjetno in Sv. Joštom do Save. »Freisinški škofje naj bi grad ob koncu 12. stoletja odkupili. To je zapisano v nedatirani listini iz Freisinga, v kateri se castrum in Wartenberch sploh prvič omenja. Menda naj bi škofje grad potem dali podreti, da se ga le ne bi spet polastili Ortenburžani.«

Dokaj smele teze, ki jih fantje s tokratnimi meritvami ne bodo niti ovrgli niti potrdili. Njihova naloga je namreč izdelava topografije. Predvsem bodo na podlagi meritev poskušali prikazati, kakšen naj bi grad domnevno bil. Že na mestu samem je vidno, da gre za umetno izravnan teren, ki ga z gornje, lažje dostopne smeri od pobočja ločujeta dva umetno izkopana obrambna jarka. Na mali vzpetini trčimo ob ruševine štirikotnega obrambnega stolpa, sledi še en obrambni jarek, in šele v nadaljevanju se razprostira plato z osrednjim grajskim poslopjem. »Vsak dan naših meritev smo odkrili kaj novega, « razlaga Ben in mi pokaže zid na spodnji strani platoja, ki vodi do obrambnega jarka. Ob arheoloških izkopavanjih bi o njem zagotovo izvedeli še kaj več. Ruševine na več mestih kažejo vandalske izkope. »Gre za roparske posege v preteklosti, lahko dvajset ali pa sto let nazaj. Ljudje so najbrž verjeli, da je grajska gospoda v njihovem času v kleti imela zakopane zaklade, « razloži Ben.

Do tridimenzionalne podobe gradu

Grad je moč na podlagi listin umestiti v visoki srednji vek v 12. stoletje. O tem govori tudi značilna zgodnje romanska gradnja, saj so zidovi izdelani iz pravokotnih klesancev. »Na podlagi rekonstrukcije bomo lahko predstavili, kakšen naj bi grad bil takrat, ko so ga zgradili, bodisi v enem sklopu ali pa s kasnejšimi dograditvami. Poskušali bomo predvideti stavbni razvoj gradu, v diplomski nalogi pa ga bom umestil med ostale gradove, ki so jih na Gorenjskem imeli v lasti Ortenburžani,« je povedal Ben, vesel, da mu je na pomoč priskočil Rok z merilnimi aparaturami iz podjetja PJP. »Izdelali bomo digitalni model reliefa, tako tlorisno kot prečno z različnih strani. V stanju, kakršno je na »grajskem terenu« danes, se bodo tako izrisali predvsem prostemu očesu sicer skriti zidovi. Iz vseh teh slik bomo izhajali tudi, ko bomo poskušali upodobiti grad,« je povedal Rok Bremec, ki je vseskozi ob pomoči prijateljev študentov Mihe Čebaška in Mateja Stanonika »snemal« teren gradu Wartenberg. »Na pomoč nam bosta priskočila tudi Gregor Novakovič in Luka Rozman iz skupine Magelan, ki bosta celoten teren posnela še s 3D skenerjem. Na koncu bomo še enkrat sedli skupaj in na podlagi pridobljenih podatkov in našega dosedanjega znanja o gradovih tistega časa pripravili rekonstrukcijo Wartenberga. « Projekt bodo v začetku decembra predstavili v okviru enega muzejskih večerov, ki jih pripravljajo v Gorenjskem muzeju.