Sam doma (3)

Otroci, ki hodijo z obešenimi ključi okrog vratu, hodijo drugače. Kar nekaj vrstnikov jim zavida te viseče dokaze njihove samostojnosti. To je preizkus in dragocena izkušnja. Šolarji v drugi triadi so dovolj zreli, da hodijo po pouku domov in sami poskrbijo zase. To so tudi najlepša leta za prijateljevanje in z dobro organizacijo lahko poskrbimo za več plati hkrati. Le škoda je, ker smo postali veliki individualisti, namesto da bi v vsej tej naglici združevali prevoze otroke, domače varstvo in še kaj. V urbanem okolju naj bi bilo za varnost otrok bolj poskrbljeno, saj naj bi vsak videl vsakega. Pa temu ni tako. Vsak vidi le sebe. Zato so še vedno bolj varna primestna in vaška okolja, kjer se ljudje še poznajo med seboj in so pripravljeni hitreje pomagati kot v mestnih mravljiščih. Mladi starši imajo resnično težave, kako poskrbeti za varstvo otrok, če nimajo v bližini sorodnikov. Zato je čimprejšnja samostojnost otroka resnično prava rešitev. Hkrati pa ne pozabimo na tako imenovano »mreženje «, ko okrog družine spletamo širši krog. Otroci iz zaprtih družin, ki so same sebi zadosti, imajo manj možnosti za odpiranje v svet, saj pogosto prevzamejo neko previdnost in strah pred drugimi. Tudi filmi dodajo svoje, če so otroci občutljivi. Bodimo nekoliko bolj previdni pri izbiri filmov, ki lahko prilivajo na otrokovo domišljijo, kaj vse se mu lahko zgodi, če je sam doma. Tako kot pri vseh pomembnih temah, ki se tičejo otroka, je tudi pri samostojnosti koristno preveriti otrokove reakcije. Storimo to v varnem okolju preko igre vlog in s preigravanjem različnih situacij. To je najlažje z vprašanji, ki se začnejo, kaj bi naredil, če bi … Spisek vprašanj je dolg toliko, kolikor stvari nas zanima. Le ne pretiravajmo z zasliševanjem in s sodbami. Bodimo zabaven in poučen zgled, ki se uči preko izkušenj. In predvsem ne pozabimo povedati otrokom, da smo bili tudi mi majhni, da nas je bilo strah in kaj smo počeli, ko smo bili sami doma.