Lebdeči predmeti in odbojka z milnimi mehurčki
Trije gorenjski profesorji fizike, Luka Bole, Jaka Banko in Dalibor Šolar prek posnetkov fizikalnih poskusov, ki jih objavljajo na svoji spletni strani, poskušajo promovirati znanost, zlasti fiziko.
Prvi fizikalni poskus so izvedli in posneli pred šestimi leti, od takrat pa jih je nastalo že več kot 160, vse pa si je mogoče ogledati na njihovi spletni strani www.fizik.si in na portalu YouTube, kjer se lahko pohvalijo že skoraj z dvema milijonoma ogledov. S svojimi poskusi so že večkrat sodelovali tudi na Slovenskem znanstvenem festivalu v Ljubljani, kjer so njihove predstavitve zelo odmevne. Leta 2009 so prejeli tudi priznanje Slovenske znanstvene fundacije Zvezde festivala, letos pa so jih povabili na festival Znanost na odru, ki se bo konec aprila odvijal na nemško poljski meji. Sodelovalo bo okrog 350 pedagogov iz 27 držav.
S predstavitvami atraktivnih in nenavadnih, predvsem pa še nikoli videnih poskusov poskušajo spodbuditi zanimanje za fiziko pri mladih. Zato se pojavljajo tudi na drugih dogodkih, kjer sicer ne bi pričakovali fizikalnih vsebin, in poskušajo ljudi pritegniti z eksperimenti, ki vzbudijo začudenje. »Recimo s petmetrskimi milnimi mehurčki ali eksperimenti s snovmi, ki jih drugače ne srečamo pri pouku fizike. Izvajamo recimo poskus s plinom, ki je šestkrat gostejši od zraka, kar pomeni, da ima obraten učinek kot helij – človek ne govori z višjim tonom, ampak nižjim, brunda,« je razložil Jaka Banko. Dalibor Šolar je ob tem omenil še poskus z aluminijasto ladjico v akvariju, napolnjenem s tem plinom. »Plin je brezbarven, zato je videti, kot da ladjica lebdi v zraku,« je pojasnil. Vsi ti poskusi, pravi Jaka Banko, sodijo v skupino eksperimentov za popularizacijo znanosti, zlasti fizike, njihov glavni namen pa je pritegniti pozornost mimoidočih.
Tega so se lotili, sta pojasnila Jaka Banko in Dalibor Šolar, po svoji izkušnji s poučevanjem fizike v osnovni šoli Lipnica, kjer so sicer vsi trije poučevali v različnih časovnih obdobjih po dva skupaj. »Vsi trije smo se soočili s problemom, s katerimi se srečujejo vsi učitelji fizike, in sicer zelo natrpanim učnim načrtom, ki ga je treba speljati, zato zelo malo časa ostane za priprave za izvedbo fizikalnih poskusov. Ti pa so bistveni za razumevanje določenih stvari,« je razložil Šolar. »Sploh, če se želiš stvari lotiti na način, kot priporočajo sodobne raziskave s področja didaktike fizike,« ga je dopolnil Banko in dodal, da za izvedbo določenih poskusov porabiš ogromno časa že s samimi pripravami na poskus. Zato so se odločili zapolniti to vrzel v šolskem pouku in začeli snemati poskuse, ki so jih izvedli v prostem času in z lastnimi sredstvi. »Zlasti, ker raziskave kažejo, da zelo peša priljubljenost fizike in matematike, ker se v šoli podaja zgolj teorija. Nas pa je vedno družilo, kako to izboljšati,« je pojasnil Banko.
Svoje poskuse so sprva sicer predstavljali zgolj na občnih zborih društva matematikov, fizikov in astronomov, kjer se je pravzaprav začela njihova skupna pot. Potem so se začeli vedno več družiti, porajali so se vedno novi problemi, za katere so iskali rešitve. Na pobudo Luka Boleta pa so se odločili, da bodo vse to, kar so počeli, delili tudi z drugimi prek spletne strani. K temu jih je spodbudila tudi ugotovitev, da se naravoslovja ne dojema kot del splošne izobrazbe oziroma razgledanosti. »Če ne veš, kdo je Shakespeare, si nerazgledan in se ti posmehujejo, če pa ne veš, o čem govori Newtonov zakon, je pa to pač fizika. To se nam ne zdi v redu, zato smo ustanovili tudi društvo za popularizacijo fizike Fizik.si,« je dejal Banko. Vse zdaj počnejo pod okriljem tega društva. Njihovi poskusi, ki jih v šolah večinoma ne izvajajo, so po Bankovih besedah namenjeni učiteljem kot dodatek pri pouku fizike. »Meni so najbolj všeč neintuitivni eksperimenti – taki, pri katerih človek intuitivno ne more uganiti, kakšen bo izid eksperimenta, zato te presenetijo in globoko v sebi začutiš potrebo, da bi to razumel.« Med njihovimi poskusi je Šolar posebej omenil tudi unikaten fizikalni poskus, v okviru katerega igrajo odbojko z milnimi mehurčki, ne da bi se jih dotikali. »Različno se naelektrimo in z rokami na daljavo potiskamo mehurček od enega do drugega. Če bi to želeli izvesti med poukom, bi pred izvedbo vsaj pol ure porabili za priprave.« Treba bi bilo namreč zagotoviti primerne pogoje vlažnosti v razredu, potrebovali bi asistenta … »Fino je tudi, da poskus uspe. Ko smo to snemali, smo se kar precej trudili, da nam je na koncu uspelo.« Ob tem je še zatrdil, da jim lahko zaupamo, da nikoli ne prirejajo rezultatov in brez težav povedo tudi, da poskus ni uspel, saj se je tudi iz tega mogoče kaj naučiti.
Čeprav poskusov, ki jih je mogoče najti na njihovi spletni strani, v šoli ne izvajajo, pa mlade zelo pritegnejo, ker so del njihove prihodnosti, je poudaril Banko. »Prihodnost recimo predstavljajo titanove zlitine, ki imajo zelo zanimive lastnosti, ali pa aerogel, najredkejša trdna snov z lastnostmi, ki jih pri doslej znanih materialih ne srečamo.« Prav to bo tudi del njihove predstavitve na festivalu Znanost na odru. »S poskusi v sklopu inovativni materiali pri pouku fizike bomo pokazali možnosti uporabe sodobnih materialov, ki so močno motivacijsko sredstvo za mladino, saj bodo iz njih izdelki, ki jih bomo uporabljali v prihodnosti. Že zdaj pa so cenovno dostopni,« sta razložila Banko in Šolar. Zato obžalujeta, da teh stvari v večji meri ne uporabljajo pri pouku, da bi pri učencih spodbudili motivacijo. »Manjka povezave med fiziko in vsakdanjim življenjem,« je prepričan Banko. S poskusi, še zagotavljata Banko in Šolar, bodo nadaljevali tudi v prihodnje. »Pojavljali bi se še več, a je težava v pomanjkanju denarja. Material nam sicer vedno uspe dobiti pri podjetjih, s sponzorstvom pa je že več težav,« je končal Banko.