Francozi vložili že osem milijonov

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 25. februar 2013 / 06:00

"Prevzem Kladivarja lahko po petih letih zatrdno ocenim za pozitivnega. Opravljen je bil z neposredno tujo naložbo v Slovenijo, če prištejemo še letošnje investicije, pa je Poclain Hydraulics vložil še dodatnih osem milijonov evrov. V tovarno v Žiri," pravi Milan Kopač, direktor Poclain Hydraulics Žiri.

Žirovska tovarna Poclain Hydraulics, nekdanji Kladivar, je v času prvega vala gospodarske krize utrpel padec naročil za štirideset odstotkov. Slovenija in Evropa sta znova v recesiji, kako kaže poslovanje?

»Lani jeseni smo znova doživeli padec, tokrat v višini dvajsetih odstotkov. Do sedaj se je stanje malce popravilo, zato lahko padec realizacije umerimo pri desetih odstotkih. Naš načrt je, da bomo kljub vsemu letos poslovali podobno kot lani.«

Kje so razlogi za optimizem?

»Veliko boljša naročila beležimo na ameriškem trgu. V zadnjih letih smo veliko bolj globalno podjetje in tako tudi delujemo, zato lahko našo prodajo uravnavamo po vsem svetu. Na nekaterih trgih beležimo padec, na drugih rast. Ameriški trg danes raste.«

Ste bili na novi val gospodarske krize bolje pripravljeni? Kakšna je razlika v poslovanju v letih 2009 in 2012?

»Razlika je bistvena. Sedaj beležimo normalen cikličen pojav, nastop gospodarske krize leta 2009 pa je bil posledica poka gospodarskega balona. Ciklični valovi v gospodarstvu so vse pogostejši, na njih se bomo morali vsi navaditi. Razlog so vse krajše dobavne verige, mi pa se moramo prilagajati naročilom.«

Je vaša pripravljenost danes boljša?

»V proizvodnji in predvsem logistiki uvajamo nove procese dela, kjer lahko hitro reagiramo na spremembe. Tehnično smo torej pripravljeni, drugo pa so ljudje, zaposleni. Vsi skupaj moramo sprejeti spremembe.«

Je vaši družbi lažje, ker ste v tuji lasti?

»(nasmešek) Prevzem Kladivarja lahko po petih letih zatrdno ocenim za pozitivnega. Opravljen je bil z neposredno tujo investicijo v Slovenijo. Če prištejemo še leto 2013, je Poclain Hydraulics opravil še za dodatnih osem milijonov evrov investicij. V Žiri. Prejšnji lastniki, ob koncu približno sto zaposlenih in državni skladi, tega nikakor ne bi zmogli.«

Razen tega vam je francoski lastnik odprl dostop na nove trge.

»Dobili smo vstop v ustaljeno globalno prodajno mrežo, pridobili smo nove izdelke, okrepili smo razvoj, saj smo postali razvojni center za celotno korporacijo na področju razvoja hidravličnih ventilov, spoznali smo tudi nove metode dela. V vseh procesih smo pridobili ali se naučili nekaj novega, boljšega.«

Ste lani uspešno poslovali?

»Prvo polletje je bilo zelo dobro in nad načrti, potem je realizacija padla. Skupno smo prišli do realizacije iz leta 2011, tudi za letos pričakujemo podoben rezultat. To so leta stagnacije. O konkretnih rezultatih zaradi delovanja v mednarodni korporaciji in posledično sporočanja finančnih rezultatov ne morem govoriti.«

Vseeno, ste ustvarili dobiček? Sprašujemo zaradi zaposlenih, ki so med redkimi v Sloveniji soudeleženi pri dobičku.

»Če bi poslovali kot samostojno podjetje, bi dobiček imeli. Lani smo med zaposlene razdelili več kot eno plačo. Korporacija ima sprejeta merila za udeležbo delavcev pri dobičku. Ta velja za vse tovarne korporacije in tudi za Žiri.«

Kje so trgi za vaša dva glavna izdelka?

»Grobo gledano izdelujemo ventile in hidravlične naprave oziroma komponente in sisteme za hidravliko. S hidravličnimi napravami delujemo na trgih nekdanje Jugoslavije, ventile prodajamo po vseh celinah. Mi jih razvijamo, izdelujemo in dobavljamo prodajnim kanalom naše korporacije, ki ima 18 lastnih prodajnih podjetij in približno 150 distributerjev.«

Se odločitev Poclain Hydraulics, da bodo Žiri center razvoja ventilov, že kaže kot dobra odločitev in možnost za odpiranje delovnih mest?

»V Žireh se to pozna, tako pri novih delovnih mestih kot plačah. Tako iz centrale v Franciji kot iz preostalih osmih tovarn smo potegnili majhne razvojne skupine v Žiri, kjer sedaj delujemo z lastnimi kadri. Zaposlili smo Slovence. Za zdaj približno deset inženirjev v razvoju, pri drugih procesih še več. Pri višini plač se pozna, rastejo vsako leto, vendar znatnega zadovoljstva pri zaposlenih ni.«

Torej minimalnih plač ni?

»Lahko se zgodi, da delavec začetnik, z bolniškim staležem in podobno, nasede na minimalno plačo. Redno zaposleni sodelavec, ki opravlja delo, prejme več kot minimalno plačo.«

Kako sprejemate stavko sindikata SKEI, ki so jo izvedli tudi v vaši gospodarski družbi?

»Od 260 zaposlenih je stavkalo sto sodelavcev. Zakaj, ne vem. Stavka je bila neupravičena, saj izpolnjujemo vse njihove zahteve, naš sindikat pravi, da so bili le solidarni. To je lažna solidarnost, čeprav sindikatu pravice do stavke nikoli ne oporekam. Vendar je ne razumem in tudi naslednje, ki jo pripravljajo, ne razumem.«

Končujete investicijo v Halo 4. Zakaj ta naložba?

»Investicija je namenjena razvoju in montaži ventilov. Uredili smo pisarne za trideset inženirjev, v kleti je prostor za nov laboratorij. To naložbo je kot neposredno tujo naložbo podprla tudi država, sicer pa obseg investicije v zgradbo znaša dva milijona evrov, skupaj z opremo skoraj štiri milijone evrov.«

Kdaj boste nove prostore začeli uporabljati?

»Tehnični prevzem za uporabno dovoljenje je v teh dneh, selitev bo trajala približno tri mesece. Pred nami pa je že nova investicija v tehnološko opremo, saj bomo začeli proizvajati dele za hidravlične motorje. Te naša korporacija že izdeluje, vendar želijo imeti rezervno linijo še pri nas, saj je izdelek tako zelo pomemben. S tem bomo odprli devet novih delovnih mest ob vložku 2,5 milijona evrov.«

Ob napovedi investicije v Halo 4 ste omenjali odprtje petdesetih novih delovnih mest.

»To smo že presegli. V najhujših mesecih v letu 2009 nas je bilo 190 sodelavcev, sedaj nas je že veliko več. Pred časom nas je bilo 290, zaradi negativnih trendov kasneje sto manj, sedaj nas je 260, še bomo zaposlovali.«

Kaj bi za poslovanje v vaši družbi pomenila bolj fleksibilna delovna zakonodaja?

»To bi bil ogromen korak naprej. Naša branža zelo niha. Ob komaj zaznavni rasti gospodarstva mi zrastemo za deset odstotkov. To pa se odraža pri zaposlovanju. Pa vendar, ne pričakujem velikih sprememb v smeri fleksibilnosti, gre pa na bolje.«

Bi vi več zaposlovali za nedoločen čas?

»Sedaj imamo kar visoko število pogodb za določen čas. Če bi imeli manj obveznosti, bi več zaposlovali za nedoločen čas, tako pa enostavno ne upamo. Tveganje je preveliko.«

Imate še težave pri pridobivanju novih sodelavcev, kar je bila težava v preteklosti?

»Pri nekaterih poklicih ni težav, drugje so. Kovinarjev oziroma operaterjev za stroji je še vedno premalo, enako primanjkuje tudi strojnih inženirjev. Čeprav je zadnja leta bolje.«

V Žireh težko pridobite sodelavce?

»Malo nas je, brezposelnost je nizka. Mi najprej pogledamo doma, potem naokoli, po Poljanski dolini in hribih. Do sedaj nam uspeva.«

Zakaj Poljanska in Selška dolina, Idrija in Cerkno bolj uspevajo kot drugi deli države?

»Tu smo ljudje pametni in pridni. Držimo skupaj. Hkrati tu ni bilo divjih privatizacij, visokih finančnih transakcij. Ali pa se je to zgodilo dovolj zgodaj, da podjetij finančna kriza ni povozila. Vsaj v naši branži.«

Bi se gospodarska politika države morala zgledovati po vas? Kaj bi morali spremeniti, da bi šlo vam bolje?

»Tako hudo pa nas država ne ovira, da bi morali veliko spreminjati. Sedanji ukrepi gredo v pravo smer. Reformo trga dela smo omenili. Nujna je stabilizacija bančnega sistema. To govorimo vsi in je zares nujna. Pa politika naj se umiri.«