Po poti raziskovanja svojih korenin

Ustanovitelj in dolgoletni predsednik Slovenskega rodoslovnega društva Peter Hawlina se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem sorodstvenih vezi, vsem, ki jih zanima, kako in kdaj se lotiti tega zanimivega početja, pa svetuje, da je treba z izdelavo rodovnika začeti takoj, saj bodo sicer zamudili neprecenljive žive vire in tudi družinski arhivi večkrat izginejo in jih ni več moč najti.

Strahlov večer, ki sta ga v Jurjevi dvorani v Stari Loki skupaj pripravila Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka in Muzejsko društvo Škofja Loka, je postregel z eno od zanimivih tem, ki v odkrivanju lastnih korenin zanima marsikoga. Večina sicer izdelavo rodovnika preloži na kasnejši čas, a kot pravi Peter Hawlina, s tem zamujamo neprecenljive žive vire. Kesanje za tako početje pa nato izrazimo z vzdihom: zakaj si nisem zapisal vsega tistega, kar mi je pravila teta Mici ...

O tem, kako se začeti ukvarjati z rodoslovjem, je daljši priročnik že pred leti napisal Vasja Butina, krajšega priročnika pa ni bilo, zato se je pisanja lotil Peter Hawlina, po rodu sicer Ljubljančan, ki pa že vrsto let z družino živi v Škofji Loki. Po poklicu je informatik, v letih od 1990 do 1994 pa je bil tudi župan Škofje Loke. Ko se je upokojil, se je zapisal rodoslovju in na tem področju postal mednarodno priznan strokovnjak.

Po njegovi zaslugi je nastalo precej različnih rodovnikov, prav tako pa je dekanija Škofja Loka z župnijo Stara Loka rodoslovno najbolj temeljito raziskano in dokumentirano področje. Številni podatki so na voljo zlasti za obdobje od začetka 17. do konca 19. stoletja, za mnoge rodove pa sorodstveni podatki segajo vse do današnjih dni.

»Želim si, da bi v Škofji Loki, najbolje v Stari Loki, dobili prostor za slovenski rodoslovni center. Po mojem prepričanju od tukaj izvirajo tudi Brižinski spomeniki in tukaj je v izgnanstvu živel škof Abraham. Upam, da smo zadosti blizu, da bo do tega res prišlo. Nekaj gradiva sem že prenesel v stražnico bivše vojašnice, seveda pa ga imam doma še ogromno. Naj povem, da žal nimam dediča, ki bi skrbel za to gradivo,« je povedal Hawlina in dodal, da vsak rodoslovec deluje najprej zase in sledi svoji lastni radovednosti. Če za rezultate svojega dela nima sebi podobnega dediča, je njegova zapuščina obsojena na propad.

»Mnogi pravijo, da je rodoslovje pomožna zgodovinska veda. V Škofji Loki je bilo že kar nekaj rodoslovnih razstav,« je povedal Peter Hawlina, ki je na Strahlovem večeru ob predavanju pokazal vrsto zanimivih rodovnikov.

Med njimi je največji rodovnik pokojnega Joeja Sutterja, konstruktorja boeinga 747, ki je slovenskih korenin. »Ko je izvedel, kje so njegove korenine, je bil večkrat v Sloveniji. Pripravili smo tudi srečanje Suhadolcev v Suhem Dolu,« je povedal Hawlina, ki ima pri izdelavi rodovnikov veliko izkušenj. Zbranim je pokazal tudi zanimiv konjski rodovnik pa tudi rodovnik džeza in mnoge druge, ki jih hrani v svoji zanimivi zbirki in jih je dobil po različnih koncih sveta.

»Nekateri rodovniki so tako rekoč rodovniki vaših sosedov, nekateri seveda niso slovenski, želim pa si, da bi svoje mesto našli na tematski razstavi, saj je zanimanje za rodoslovje kar veliko,« je pojasnil Hawlina ter povedal marsikaj zanimivega o tem, kako so že v zgodovini mnogi skrbeli za zapisovanje imen posameznih oseb.

Tudi danes se marsikdo odloči, da popiše svoje prednike in sorodstvo. Rodovnik lahko narediš sam, lahko pa ti ga naredi kdo drug, vendar to navadno nekaj stane ... Lahko tudi več kot tisoč evrov.

Začetek izdelave rodovnika je preprost, najbolj praktično pa je zbrane podatke vpisovati v obrazec. Pri tem je rodoslovcem na voljo tudi precej arhivskega gradiva, uporabiti pa je moč tudi kakšnega izmed računalniških programov. V Sloveniji je najbolj razširjen Brother's Keeper, ki je preveden tudi v slovenski jezik.