Šubičeva nagrada Marjanci Ambrožič Jeglič

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 25. november 2011 / 06:00

Letošnjo nagrado Mirka Šubica za življenjsko delo je prejela konservatorka-restavratorka Gorenjskega muzeja Marjanca Ambrožič Jeglič.

Nagrada Mirka Šubica je najvišje priznanje stroke, ki ga za življenjsko delo podeljuje Društvo restavratorjev Slovenije, je za letošnje leto prejela Marjanca Ambrožič Jeglič, ki že več kot tri desetletja predano in z velikim zanosom skrbi za vse dejavnosti, povezane s konservacijo muzealij oziroma predmetov premične kulturne dediščine v Gorenjskem muzeju. Kot vodja konservatorske delavnice Gorenskega muzeja je vzpostavila in še zdaj vzdržuje stalne stike z muzejskimi in drugimi ustanovami, kot so Fakulteta za organizacijske vede ali Zavod RS za raziskavo materialov in drugi, s čimer omogoča interdisciplinarno presojo ob iskanju izvedljivih možnosti in primernih rešitev pri delu v muzeju. Izredno pomembno delo, ki ga ves čas sproti natančno in sistematično izvaja, je tudi vodenje dokumentacije o opravljenih postopkih, za katere je bil po njenih navodilih za muzejske potrebe izdelan računalniški program. Konserviranje-restavriranje muzealij namreč ni edino strokovno področje, ki mu nagrajenka posveča svojo skrb in znanje. Sodi med tiste konservatorke-restavratorke, ki s celo paleto navidez nepomembnih in velikokrat neopaženih dejavnosti izboljšujejo razmere za delo s predmeti. Veliko svojega časa posveča tudi preventivi in promociji stroke. K temu sodijo muzejske razstave in prireditve, pod katere se nagrajenka največkrat ne podpiše le kot sodelavka, ki konservira-restavrira ali pripravi muzelalije za predstavitev, ampak skrbi tudi za strokovno ustrezno zaščito in postavitev predmetov. Redno sodeluje pri teh prireditvah tudi z vsebinskimi predlogi, kar je dragocen prispevek k popularizaciji te zahtevne temeljne aktivnosti varovanja naše dragocene kulturne dediščine.

Med posebno zahtevne projekte, ki so bili uspešno izpeljani predvsem po zaslugi Marjance Ambrožič Jeglič, sodijo vse spremembe, ki so jih v zadnjih dvajsetih letih doživljali depojski prostori Gorenjskega muzeja. V ta sklop sodi cela vrsta nepričakovanih, malodane prisilnih izselitev, redni vzdrževalni in inventurni postopki, projektiranje, realizacija novih depojev na Gubčevi cesti, vzpostavitev računalniškega sistema za spremljanje lokacije gradiva in kot vrhunec – temeljiti in vzorno pripravljeni projektni načrt za sodobni depojski prostor v Centru za dediščino Gorenjske na Savski cesti v Kranju, ki je bil izdelan leta 2009.