Žrtve gladomora na ulici v Harkovu leta 1933. Na ulicah Harkova zdaj potekajo hudi boji. / Foto: Wikipedija

Ukrajina joka

Ukrajina je bila do Rusije vse do oranžne revolucije (2004) in do majdanske vstaje (2014) v podrejenem odnosu. V zadnjih letih je bila na poti k vse večji dejanski osamosvojitvi – in prav to hoče Putin s to vojno preprečiti …

Povest o gladomoru

Carska Rusija je Ukrajince ves čas rusificirala. Lenin jim je dal republiko. Stalin je uporne ukrajinske kmete kaznoval z »gladomorom«. Leta 1991 je Ukrajina prvič v svoji zgodovini dobila svojo državo. Dokler je bila ta po ruski volji, je bilo v redu. Ko se je namenila na bolj demokratično in proevropsko pot, pa je Rusija rekla »Njet!« V nadaljevanju si preberimo nekaj več o zloglasnem poskusu moritve z gladom. »Knjiga Aleksija Pilipenka Ukrajina joka govori o holodomoru v Ukrajini ali slovensko gladomoru. Gladomor je bila velika, množična, s strani vodstva Komunistične partije Sovjetske zveze namenoma organizirana lakota v letih 1932–1933, ki je terjala življenja več kot treh milijonov prebivalcev Ukrajine, razen sedmih zahodnih oblasti, ki so takrat pripadale Poljski. Vse se je odvijalo pod vodstvom Stalina. Njegov cilj je bila zadušitev ukrajinskega narodnoosvobodilnega gibanja in fizično uničenje dela prebivalcev ukrajinskega podeželja, kar mu je dejansko uspelo. Kmetom so zaplenili celoten pridelek žit in drugih živilskih izdelkov in naj bi ga odpeljali v Moskvo, lačnim delavcem. V resnici je to žito šlo v izvoz v tujino in z njim so mastno zaslužili sovjetski veljaki. Nekaj ton so ga pokradli ali odkupili mestni Židje. Stradajočim ukrajinskim kmetom so prepovedali odhod iz Ukrajine in odklonili pomoč, ki so jo prizadetim nudile tuje države. Lakota je bila tako huda, da naj bi matere klale svoje bolehne otroke, da bi nahranile druge otroke, ki so še imeli možnost, da preživijo. Čeprav so dejanja predstavnikov Stalinove vlade, ki so povzročila gladomor, po takratni sovjetski kazenski zakonodaji pomenila kaznivo dejanje umora, vzroki tega množičnega zločina niso bili v SZ nikoli raziskani in nihče od odgovornih vladajočih ni bil nikoli kaznovan. Sovjetska vlada skozi desetletja ni samo zamolčevala genocida, ampak ga je tudi prepovedala kjer koli sploh omenjati. Knjiga opisuje župnika Nikandra, ki je skril cerkvene zaklade in jih ni hotel izročiti čekistom. Čekisti so bili komisarji nove Stalinove vlade. Ti so ga zaprli in hoteli izsiliti priznanje tako, da so pred njim mučili njegove sorojence oficirje. 'Častnika so privezali na kol. Čekisti so ga obstopili in mu s telesa strgali obleko. Enega izmed mučiteljev, velikanskega Tatara, župnik ni mogel pozabiti. Imel je majhno, črno zmršeno bradico. Njegove oči so bile kakor volčje. Zavihal si je visoko rokave in vzel iz žepa britev. Nato je začel. Z vidnim zadovoljstvom je prerezal z nožem častniku kožo ob strani, od stegna do kolen. Nekaj col stran je zarezal podobno črto in zgoraj je preko obeh črt zarezal še eno prečno. Kri je privrela iz rane in curljala na tla. Zgoraj je rabelj ločil kožo od mesa in jo sunkoma potegnil do kolen. Mučenec je zakričal, toda zamašili so mu usta.' Potem so častniku naredili še generalske trakove in so ga izmaličili do nezavesti … Na koncu so prinesli alkohol in vse žive rane so zalili. Župnik je ob takšnih prizorih večkrat omedlel, ampak čekisti ga niso mogli prepričati, da odstopi od svojih idealov. Na koncu je bil ustreljen.« (Vir: prlekija-on.net) Tako je knjigo in obdobje, o katerem piše, povzela Ukrajinka Svetlana Oletič, ki že od 1994 živi v Sloveniji in deluje kot učiteljica športa.

Genocid z lakoto

Ozadje gladomora je lepo razvidno tudi iz razprav sovjetski partijskih veljakov. Sovjetska oblast se v Ukrajini ni prijela. Vodstvo SZ je to razumelo. Že v začetku leta 1930 je vodja Komunistične stranke Ukrajine Stanislav Kosjor izjavil: »Kmetje so ubrali novo taktiko. Nočejo spravljati pridelka. Želijo, da bi zrno zgnilo, da bi koščena roka lakote zadavila sovjetsko oblast. Pokazali jim bomo, kaj je to lakota. Vaša naloga je pokončati kulaško sabotažo pridelave. Žito morate odvzeti vse do zadnjega zrna, kolikor ga imajo shranjenega v jamah. Moramo jih prisiliti, da odprejo svoje jame.« Stalin pa je v pismu Lazarju Kaganoviču z dne 11. avgusta 1932 napisal: »Če se ne bomo lotili reševanja položaja v Ukrajini sedaj, lahko Ukrajino izgubimo … Zastaviti si moramo cilj, da bi Ukrajino v najkrajšem možnem roku preobrnili v pravo trdnjavo SZ, v zares zgledno republiko. Denarja za to nam ne bi smelo biti žal.« In tako se je tudi zgodilo.

Ukrajina spet joka

Stalin in njegovi so torej pred devetdesetimi leti izvršili pravi genocid nad ukrajinskimi kmeti (»kulaki«). Ukrajina je hudo trpela tudi med drugo svetovno vojno, tako kot drugi deli Sovjetske zveze pod nacistično okupacijo. Jo zdaj čaka nova tragedija pod rusko okupacijo?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 4. julij 2012 / 07:00

Prihodnje leto v gradnjo novega terminala

Delničarji Aerodroma Ljubljana so razdelili skoraj ves bilančni dobiček in preglasovali predlog uprave in nadzornega sveta. Vlada je hkrati predlagala, da oba organa vodenja ne prejmeta razrešnice za...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 17. maj 2014 / 09:22

Uničene zaloge so že nadomestili

Požar, ki je minulo soboto v Kamniku uničil šestdeset ton granulatov in plastičnih izdelkov podjetja Iskra Mehanizmi, za delovanje družbe ne bo imel hujših posledic.

Slovenija / sobota, 17. maj 2014 / 09:21

Profesionalni in predani, ne glede na krizo

V Vojašnici Petra Petriča v Kranju je bila osrednja slovesnost ob dnevu Slovenske vojske. »Morala v Slovenski vojski ni odvisna od materialnih dobrih, čeprav si ne delam utvar, da to ni pomembno,« je...

Kronika / sobota, 17. maj 2014 / 09:02

Šofer ranjen, konj poginil

Dolenja vas – Na odseku ceste med Dolenjo vasjo in Bukovico v Selški dolini se je minuli torek zgodila prometna nesreča, ko je šofer vozila s prikolico za prevoz konj zaradi neprilagojene hitrosti...

Kranj / sobota, 17. maj 2014 / 09:01

Za več vključevanja mladih

Sodelovanje sta Območni združenji Rdečega križa Kranj in Celje utrdili s podpisom Listine o sodelovanju.

Šport / sobota, 17. maj 2014 / 08:56

Krvavo potrebujejo točke

V ligi Telekom se bodo nogometaši Triglava na domači zelenici danes pomerili z ekipo Celja, nogometaše Domžal pa na zadnji domači tekmi sezone čaka obračun z Olimpijo.