Prihodnje leto v gradnjo novega terminala

Delničarji Aerodroma Ljubljana so razdelili skoraj ves bilančni dobiček in preglasovali predlog uprave in nadzornega sveta. Vlada je hkrati predlagala, da oba organa vodenja ne prejmeta razrešnice za delo v preteklem letu. "Ne, teh predlogov ne razumem kot nezaupnico našemu delu," pravi Zmago Skobir. Tako uprava kot nadzorniki so sicer prejeli razrešnico s skoraj 99-odstotno večino prisotnih delničarjev.

Zg. Brnik - Družba Aerodrom Ljubljana je lansko poslovno leto zaključila z nekoliko manjšim obsegom prometa kot leto prej in kot so načrtovali, kar je vezano predvsem na težave domačega letalskega prevoznika. Adria Airways že od lanskega poletja naprej zmanjšuje število frekvenc in tudi ukinja manj donosne linije, česar v Aerodromu niso uspeli nadomestiti s povečanjem števila tujih prevoznikov.

Slednji so tako lani (kot kaže pa tudi letos) opravili več prometa, več je prometa tudi v segmentu tovornega prometa. Tako so v Aerodromu Ljubljana lani ustvarili 2,6 milijona evrov dobička, del, po 0,43 evra na delnico, pa sta ga uprava in nadzorni svet namenila lastnikom. A so ti odločili drugače: z več kot 99 odstotki podpore prisotnih delničarjev so odločili za polovico višje dividende (po 0,64 evra na delnico), družbi pa je ostalo zgolj 2.204 evre bilančnega dobička.

Višje dividende, višje zadolževanje
Kako lahko to vpliva na prihajajočo investicijo, gradnjo novega terminala? »Vsako izplačilo dividend posredno vpliva na razpoložljiv obseg sredstev za financiranje načrtovanih vlaganj v nadaljnji razvoj. Aerodrom Ljubljana je vsa leta del dobička vlagal v razvoj osnovne dejavnosti, kamor sodi tudi gradnja infrastrukture. Do sedaj nam je uspevalo brez zadolževanja, z lastnimi sredstvi. Ravno zaradi takšne finančne politike nam je uspevalo združevati zadovoljiv donos za lastnike, razvoj podjetja in odličnost poslovanja,« pojasnjuje predsednik uprave Zmago Skobir.
Meni, da je višanje dividend za lastnike dobro na kratki rok: »Trenutni zaslužek v narekovajih je res večji, vendar se s tem sili podjetje v večje zadolževanje, ki ni poceni. Lastniki, posebej največji – država, bi morali imeti več posluha za dolgoročni razvoj podjetja in zagotavljanje okolja, v katerem bo mogoče žeti donose na dolgi rok.« Investicija v novi terminal zaradi višjih izplačil dividend ni ogrožena, a se bodo morali v Aerodromu Ljubljana zadolžiti bolj, kot so predvideli.

Prihodnje leto gradnja potniškega terminala
»Smo finančno stabilna in poslovno odlična, popolnoma nezadolžena družba, zato pri pridobivanju posojil ne pričakujemo težav. Investicija bo delno financirana tudi s pomočjo evropskih sredstev. Končna cena pa bo znana, ko bomo s pomočjo mednarodnega javnega razpisa lahko preverili dejansko ceno na trgu,« o morebitni vprašljivosti investicije pravi Skobir. Priprave na investicijo so v zaključni fazi, saj bo kmalu objavljen razpis, gradnja pa se bo začela prihodnje leto in zaključila v letu 2015.

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana novi terminal potrebuje (oziroma potniki) iz več razlogov: najnujnejši je, ker je obstoječi terminal, kljub nadgradnji pred nekaj leti, tehnološko zastarel in bi bila obnova previsok strošek. Novi terminal bo ponujal tudi nove poslovne priložnosti, in sicer za komercialno ponudbo (trgovinske in gostinske storitve, sprostitev in zabava …). »Širitev tovrstne ponudbe Aerodrom nujno potrebuje, ker prihodki iz naslova letaliških storitev padajo, kar je sicer splošni trend na letališčih, v povprečju na leto kar za sedem odstotkov, drugod jih nadomeščajo tudi s prihodki od komercialnih storitev,« pojasni predsednik uprave. Nenazadnje novi terminal potrebujejo(mo) tudi zato, ker ga imajo že skoraj vsa okoliška letališča, ljubljansko pa je eno zadnjih, ki se tega projekta še ni lotilo.

Več prometa z nizkocenovniki?
Ali bodo, tudi zaradi težav Adrie Airways, v prihodnje v Aerodromu Ljubljana več pozornosti namenjali nizkocenovnim prevoznikom? Ti običajno zahtevajo sodelovanje države oziroma lokalne skupnosti, zakaj jih na ljubljanskem letališču ni več (pred kratkim so sicer predstavili ponudbo WizzAir)? Nizkocenovni prevozniki so glavni generator vhodnega turizma in postavljajo marketinško podporo kot pogoj za letenje, sicer svoje lete usmerjajo na druga letališča oziroma druge trge, ki takšno podporo lahko zagotovijo.

»Prevozniki ocenjujejo, da interes potnikov za letenje v Slovenijo ni zadosten, da bi sami prevzeli poslovno tveganje za dobičkonosnost k nam vzpostavljenih linij. Delež nizkocenovnikov je pri nas sedemodstoten, v Evropi pa v povprečju 35-odstoten,« pravi Zmago Skobir in na vprašanje, zakaj v Aerodromu Ljubljana ne uspejo prepričati večjega števila nizkocenovnikov, odgovarja: »Takšnega projekta mi ne moremo izpeljati sami, za to potrebujemo sodelovanje države. Vlaganje v projekte za povečanje prihodka iz naslova večjega števila tujih turistov pri nas bi morali razumeti kot naložbo, ki lahko učinkovito pripomore k okrevanju slovenskega gospodarstva že na kratek rok.«

Vlaganje v nizkocenovne prevoznike, ki bi leteli v Slovenijo, ni ne tvegan posel, niti ne gre za velike vložke, saj so bistveno manjši od prihodkov. Vsak turist, ki pride v Slovenijo z nizkocenovnim prevoznikom, tu ostane v povprečju tri dni, na dan pa za različne aktivnosti porabi vsaj sto evrov. Je bolje, da država vse stavi zgolj na domačega prevoznika Adrio Airways? »Dobro je, da imamo svojega prevoznika, a ne za vsako ceno. Za potnike je bolje, če obstaja več konkurence, saj je s tem ponudba pestrejša in cenovno dostopnejša, s čimer pa se v Sloveniji ne moremo pohvaliti,« odgovori Skobir. Interes države ne bi smel biti zaščita enega ali drugega, temveč zagotavljanje čim boljše mobilnosti in konkurenčnosti.