Vodja Galerije Prešernovih nagrajencev Marko Arnež in lastnik zbirke Tisnikarjevih del Alojz Ovsenik. / Foto: Tina Dokl

Likovni svet Jožeta Tisnikarja

V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je na ogled razstava likovnih del nagrajenca Prešernovega sklada Jožeta Tisnikarja (1928–1998), ki jih v svoji edinstveni zbirki hrani Kranjčan Alojz Ovsenik. Predstavljene so slike in risbe iz celotnega slikarjevega ustvarjalnega obdobja.

Galerija Prešernovih nagrajencev bo vse do konca aprila dihala v znamenju likovnega sveta enega najbolj prepoznavnih slovenskih slikarjev Jožeta Tisnikarja. Kot je zapisal umetnostni zgodovinar ddr. Damir Globočnik, je Tisnikar najbolj znan, samosvoj in izviren slovenski samouki slikar in eden najbolj prepoznavnih slovenskih likovnih ustvarjalcev dvajsetega stoletja. Njegov edinstveni motivni svet in likovni izraz je sooblikoval niz nenavadnih srečnih naključij, ki se pozornemu obiskovalcu odražajo tudi v tokrat razstavljenih delih, obširnejšega zapisa o življenju in delu pa bomo deležni v obsežnem katalogu, ki bo izšel konec marca, ko bodo v galeriji pripravili tudi strokovno vodenje po razstavi.

Zagotovo je bilo eno srečnih naključij tudi srečanje Alojza Ovsenika, znanega kranjskega podjetnika na področju mizarstva in obdelave lesa, najprej s Tisnikarjevimi slikami, nato pa tudi s slikarjem samim. Kot pojasnjuje Ovsenik, se je v želji odmisliti vsakodnevne pogovore o lesu in mizarstvu pred mnogo leti ob nedeljah podajal na bolšji trg v Ljubljano. »Tam sem spoznal Tisnikarjevega krokarja. Slika mi je bila takoj všeč in sem jo kupil. Tako se je začelo. Jožeta sem kasneje spoznal na razstavi njegovih del v Kamniku, kjer sva si prvič segla v roke. In od takrat naprej sva postala prijatelja, od njega pa sem začel kupovati slike. Danes je v zbirki več kot sto del, žal sem jih pred leti zaradi poslovnih težav moral nekaj tudi prodati, sem pa lani od prodajalca iz Avstrije kupil tudi eno njegovih najzgodnejših del,« pove upravičeno ponosen lastnik zbirke.

»Tisnikar se v našo galerijo vrača po enajstih letih, predstavljena pa so izključno dela, ki jih je za razstavo posodil Alojz Ovsenik,« je ob odprtju razstave povedal vodja galerije Marko Arnež in poudaril, kako pomembno je, da Tisnikarjeva dela ostajajo v Kranju. Tokrat je predstavljenih 34 slik na platnu in 15 risb. Kot je povedal Damir Globočnik, je presenetljivo veliko njegovih zgodnjih del, 13 slik iz prvega ustvarjalnega obdobja iz šestdesetih let ter sedem deli iz desetletja kasneje. »Vsaka njegova slika je nastala na podlagi njegovega osebnega doživetja,« dodaja Globočnik; da ga je Tisnikarjev likovni mentor Karel Pečko imenoval za 'virtuoza zeleno-črnega upanja'.

»Jože bi bil zelo vesel tega dogodka, druženja ob njegovih slikah, in zagotovo bi v nadaljevanju zaigral tudi na harmoniko,« je povedala dobra poznavalka njegovega dela umetnostna zgodovinarka Milena Zlatar in dodala, da je bil slikar vedno ponosen na bogato zbirko, ki jo ima Alojz Ovsenik.

»Zelo sem počaščen, da sem lahko prispeval slike za razstavo, ki bo na ogled v tej odlični galeriji, hkrati pa sem vesel, da mi je vendarle uspelo večji del zbirke obdržati v Kranju. Všeč mi je njegov način slikanja in vedno znova se me dotaknejo motivi in teme, ki se jih je loteval. Samo poglejte oči teh njegovih ljudi na slikah. Zelo ga cenim, zame je Tisnikar velik kot Van Gogh,« pove Ovsenik, ki je prav za celotno zbirko doma uredil veliko galerijo, slikarja pa se rad spominja tudi kot vedrega in radoživega človeka. »Če je le mogel, je zbežal v kakšno druščino, saj preprosto ni mogel biti sam.«

Tudi v Galeriji Prešernovih nagrajencev s Tisnikarjevimi slikami nismo sami. Vseskozi imamo občutek, da je slikar nekje zraven in nam pripoveduje, ob kakšni priložnosti je nastal motiv na sliki, ki jo opazujemo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / petek, 12. julij 2013 / 12:45

Zapora ceste v Puštalu

Škofja Loka - Zaradi gradnje kanalizacije je v naselju Puštal pri Škofji Loki od torka, 9. julija, popolnoma zaprt del občinske ceste med hišnima številkama Puštal 75 in Puštal 135. Obvoz...

Objavljeno na isti dan


Kamnik / torek, 8. avgust 2017 / 16:01

Izročilo pastirjev živi še danes

V nedeljo so na Veliki planini obujali tradicijo izdelovanja trniča, velikoplaninskega sira, ki je v zadnjih letih doživel preporod in postaja pravi kamniški simbol.

Kronika / torek, 8. avgust 2017 / 16:01

Brunarica je pogorela

Pokljuka – Po poročanju centra za obveščanje so bili gasilci preteklo nedeljo nekaj čez pol sedmo uro zjutraj obveščeni o požaru v neposredni bližini Šport hotela na Pokljuki. Tam je iz za zdaj še...

Kronika / torek, 8. avgust 2017 / 16:00

Smrt planinca

V petek je na območju Storžiča umrl planinec, gorenjski reševalci pa so imeli konec tedna precej dela tudi s poškodovanci.

Slovenija / torek, 8. avgust 2017 / 15:59

Novakova najavila kandidaturo

V boj za mesto predsednice države se podaja tudi Ljudmila Novak. Kot pravi, želi ljudem povrniti zaupanje v državo in povezati Slovenijo.

Nasveti / torek, 8. avgust 2017 / 10:05

Ima vse, kar imajo veliki

Slovenska obala meri dobrih štirideset kilometrov, pa ima vse, kar imajo dežele z mnogo daljšo in večjo obalo. V Kopru lahko občudujete pristanišče, žerjave in kontejnerje, ki jih pretovarjajo dan...