Za poskus uboja svaka obsojen na šest let zapora
Na kranjskem okrožnem sodišču so izrekli šestletno zaporno kazen Jošku Šinkovcu, ki je avgusta lani s pohodnimi palicami napadel svaka in ga poskusil ubiti.
Kranj – Veliki senat kranjskega okrožnega sodišča je včeraj zaradi poskusa uboja svaka Aljaža Gamseta na šest leta zapora obsodil 40-letnega Joška Šinkovca iz Gorenje vasi, zaradi ponovitvene nevarnosti mu je podaljšal tudi pripor. Sodba ni pravnomočna, obtoženčeva zagovornica Mateja Likozar Rogelj, ki se je zavzemala za oprostilno sodbo, pa je že napovedala pritožbo zaradi kršitev postopka in neugotovljenega dejanskega stanja. Obtoženi, ki je gluh od rojstva in se s sodiščem sporazumeva s pomočjo tolmačke za slovenski znakovni jezik, je sicer kaznivo dejanje ves čas zanikal.
Sodni senat je v sodbi sledil navedbam višje državne tožilke Marije Marinke Jeraj, ki je sicer predlagala šest mesecev daljšo kazen zapora. V končni besedi je ocenila, da je dokazni postopek potrdil, da je obtoženi storil poskus kaznivega dejanja uboja. »Nedvomno je dokazano, da je obtoženec s pohodnimi palicami napadel oškodovanca Aljaža Gamseta in ga z njimi udarjal tako močno, da je Gamse padel po tleh, kjer ga je udarjal še naprej, ob tem pa še brcal. Ko se mu je ena od palic zlomila, je posegel po grabljah z železno glavo s 14 zobmi, da bi z njimi oškodovanca dokončno potolkel. Zgolj prisebnosti oškodovanca in srečnim spletom okoliščin gre pripisati, da je obtoženčevo ravnanje ostalo pri poskusu,« je poudarila Jerajeva.
Po tožilkinih besedah obtoženčevemu zagovoru, da je svaka napadel, ker ga je provociral, in da ga ni imel namena ubiti, ni verjeti. »Iz izpovedbe oškodovanca, ki je potrjena tudi z izpovedbami ostalih prič in listinsko dokumentacijo, jasno izhaja, da je obtoženec 17. avgusta lani oškodovanca na njegovem domačem dvorišču pričakal in ga zahrbtno napadel, brez kakršnegakoli razumnega povoda ali razloga,« je dejala. Ob tem je opozorila, da je Šinkovec Gamseta v preteklosti že večkrat napadel, pri tem pa je poudarila, da je obtoženi prav tako izza hrbta napadel oškodovanca tudi 4. januarja 2020, ko ga je v lokalni gostilni dvakrat z vrčkom za pivo udaril po glavi ter mu prizadejal krvavitev možganov in zlom lobanje. Kot je še navedla, se ravnanje obtoženca popolnoma sklada z ugotovitvami izvedenca klinično psihološke stroke Emila Benedika, da se obtoženec pogosto odziva impulzivno, lahko tudi agresivno, pri čemer čustva prevladajo nad razumno presojo. Po mnenju izvedenca ni dvoma, da je obtoženec oškodovancu hotel vzeti življenje in je dejanje storil z direktnim naklepom. »Ker v času storitve kaznivega dejanja obtoženčeva sposobnost razumevanja pravega pomena svojih dejanj in sposobnost obvladovanja lastnega ravnanja nista bili bistveno okrnjeni, je bil obtoženec prišteven in je ravnal z naklepom,« je še poudarila tožilka.
Odvetnica Mateja Likozar Rogelj pa nasprotno meni, da obtoženemu storitev kaznivega dejanja niso dokazali, zato je predlagala oprostilno sodbo in ukinitev pripora ali vsaj nadomestitev s hišnim priporom. »Obdolženi je žrtev lastne hibe, je gluha oseba in počuti se tako, kot bi se počutil običajen človek, izgubljen tujini ali celo v pragozdu. Ne razume, kaj mu sporočajo drugi, kar ga zmede in znervira. Tako je bilo tudi kritičnega dne, ko je ga oškodovanec kot že večkrat prej provociral,« je povedala. »Obdolženi se je zgolj branil provokacij oškodovanca, pri tem pa je zavestno in namerno pazil, da ga ne udari po glavi. Če bi imel namen storiti očitano kaznivo dejanje, bi ga najbrž udarjal vsepovprek, in ne samo v roke in noge; naklep za odvzem življenja ne more biti podan,« je dodala. Kot je še poudarila, je sodni izvedenec s področja psihiatrije Peter Pregelj pri obdolženem ugotovil prisotnost psihične motnje in določeno zmanjšano sposobnost razumevanja pravnega pomena svojih dejanj in okrnjeno sposobnost obvladovanja lastnega ravnanja, prisotno pa je tudi intenzivno čustvovanje.
Sodni senat je po besedah predsednice, okrožne sodnice Andrijane Ahačič, ugotovil, da ni bilo provokacije s strani oškodovanca, ki se je v času napada le pogovarjal po telefonu in obtoženega, ki se je skrival za drevesom, sploh ni videl. Obtoženi je bil v svojem napadu vztrajen in je oškodovanca udarjal, dokler ni zlomil palice. Da ga ni zadel v glavo, se lahko zahvali le oškodovancu, ki si je glavo zaščitil z rokami, je povedala.