Putin naj bi imel patološki strah pred covidom-19, na sliki med obiskom kovidnih bolnikov, 24. marca 2020. Zdaj doktor Putin operira Ukrajino. / Foto: Wikipedija

Putin operira Ukrajino

Vojna v Ukrajini, ki se je začela z ruskim napadom v četrtek, 24. februarja, je v središču pozornosti svetovne javnosti. Kakšna pa je podoba te vojne v Rusiji? Ruski mediji jo predstavljalo kot »posebno vojaško operacijo« …

»Operacija« se komplicira

V tistem delu sveta, ki uživa svobodo medijev, spremljamo dokaj realno sliko te vojne, ki je ruska oziroma Putinova agresija na sosednjo, neodvisno in še nedavno bratsko državo. Drugače je v Rusiji, kjer svobodnih medijev ni več, državni, ki so pod Putinovo kontrolo, pa vojno predstavljajo kot »posebno vojaško operacijo«. Putin v tej prirejeni medijski zgodbi nastopa kot nekakšen kirurg, ki bo iz obolelega ukrajinskega telesa izrezal tumorja ukrajinskega »nacizma« in prozahodne dekadence, in potem bo Ukrajina spet zdrava. Preberimo, kako to dogajanje razlaga ruski publicist in predavatelj Ilja Budraickis. Kakšna je podoba te vojne v ruski javnosti, v čem se razlikuje od naše? V vsem. »Ruska vlada je na trenutno situacijo povsem nepripravljena. Ko se je Putin odločil za začetek vojne, je resnično verjel, da bo to zelo hitra operacija, ki se bo končala v dveh dneh. Ta načrt bliskovite vojne je propadel. Rusija se sooča s sankcijami, ki jih ni pričakovala. Zaradi tega je tudi državna propaganda zelo nepripravljena na to situacijo. Ravno včeraj (pogovor je bil posnet v četrtek, 3. 3.) je ministrstvo za obrambo prvič priznalo izgube življenj vojakov. Priznali so, da je bilo v Ukrajini ubitih okoli 500 ruskih vojakov. Pred tem so zanikali kakršne koli izgube, čeprav so se informacije o njih že precej razširile. Ruski mediji zdaj dogajanje predstavljajo kot povsem drugačno resničnost od tiste, ki jo poznava vi in jaz. Kot da gre za novice z drugega planeta. Ni poročil o obstreljevanju ukrajinskih mest, ni informacij o tem, kako ljudje trpijo v Kijevu, Harkovu in drugih ukrajinskih mestih. Poroča se le o Donbasu (regiji na vzhodu Ukrajine, v delu katere so proruski separatisti razglasili ljudski republiki Doneck in Lugansk, op. a.), o tem, kako je bil tam vzpostavljen mir, mediji tudi ponavljajo, da se bo ta 'operacija' hitro končala. Ljudje, ki verjamejo državni propagandi, in žal večina prebivalstva verjame državni televiziji, vidijo samo to perspektivo.«

Ne vojna, le »operacija«

Tudi v Rusiji je dogajanje v Ukrajini v središču javne pozornosti, le zorni kot je povsem drug. »Seveda. Ni sicer neke panike, a ljudje posvečajo veliko pozornosti dogajanju v Ukrajini. To je gotovo glavna tema pogovorov. Naj podam le en primer. Danes bodo v vseh osnovnih in srednjih šolah organizirali uradni t. i. pouk miru. Obstajajo uradna priporočila oblasti, kako učencem in dijakom razložiti, kaj se dogaja v Ukrajini in kaj tam počne ruska vojska. Ta program je ministrstvo za izobraževanje poslalo vseh šolam v državi, dopis pa vsebuje potencialna vprašanja in ustrezne odgovore nanj. Vprašanja so recimo, kaj se dogaja v Ukrajini, ali se bo vojna nadaljevala, kako bo to vplivalo na gospodarstvo Rusije, ali bo država mednarodno osamljena in ne bomo mogli nikamor potovati in tako naprej. Ministrstvo pa ponuja tudi odgovore na ta morebitna vprašanja, ki bi jih zastavljali učenci in dijaki. Eden je, da to ni vojna. To je zelo pomembno. Sam izraz 'vojna' je prepovedan. Če rečeš, da je to, kar se dogaja, 'invazija' ali 'vojna', glede na odločitev vlade že širiš lažne informacije. Ne gre za vojno, niti invazijo, pač pa za posebno mirovniško vojaško operacijo, ki se bo hitro zaključila. To je eden od glavnih poudarkov v teh odgovorih. Tudi ponujene razlage, kaj je namen te operacije, bolj ali manj ponavljajo razlage iz Putinovih govorov, torej o genocidu v Donbasu, nevarnosti, ki jo predstavlja Nato in ostalo, kar smo slišali od Putina. Glede gospodarstva je glavni narativ, da panika ni potrebna, da to niso prve sankcije, s katerimi se soočamo, da so že sprejeli sankcije proti nam leta 2014 po priključitvi Krima in da to ni bil velik problem in da tudi zdajšnje ne bodo. Te naj bi predstavljale dober izziv za rusko industrijo in samozadostnost. Tudi težave s potovanji v druge države naj ne bile pomembne, saj je Rusija velika država in lahko ljudje potujejo znotraj nje.«

Neodvisnih medijev ni več

Je v Rusiji sploh še kakšen medij, ki bo o dogajanju poročal kritično in neodvisno od državne propagande? Ilja Budraickis: »Do še pred nekaj dnevi smo v Rusiji imeli nekaj, recimo jim, opozicijskih medijev. Glavna opozicijska televizija TV Dež (TV Dožd), nekakšna alternativna televizijska postaja, ki jo je večina gledalcev spremljala na platformi YouTube, je zdaj blokirana. Drug pomemben medij je bil radio Odmev Moskve, ki je prav tako nehal oddajati.« (Vir: Boris Vasev, MMC RTV SLO)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:07

Pisal je poln energije in zanosa

»Nesi Andreju na Cankarjevo,« je Jasminu B. Frelihu po tem, ko je prebral njegov roman Na/pol, svetoval profesor na oddelku primerjalne književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani Tomo Virk. In ga j...

Objavljeno na isti dan


Kultura / sreda, 2. marec 2011 / 07:00

Izšel je Plečnik na Domžalskem in Kamniškem

Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj je pred dnevi izdal priročen žepni vodnik Plečnik na Domžalskem in Kamniškem, ki je na voljo v slovenščini in angleščini. Vodnik je uredila Marina Zupanč...

GG Plus / sreda, 2. marec 2011 / 07:00

Najprej odpira vrata sejem Dom ...

Že čez nekaj dni bo v Ljubljani odprl vrata že 50. sejem Dom, kjer se bo predstavilo kar 712 podjetij iz 28 držav. Pestro sejemsko dogajanje na 24 tisoč kvadratnih metrih se bo začelo 8. marca, o...

Kronika / sreda, 2. marec 2011 / 07:00

Nesreče

Smučarja sta se polomila Bohinj - V petek se je na blejski policijski postaji oglasil občan in sporočil, da si je njegov štirinajstletni otrok dan pre...

Železniki / sreda, 2. marec 2011 / 07:00

Kategorizacija občinskih cest

Železniki - Železnikarski občinski svetniki so na zadnji seji drugič obravnavali predlog odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest. Kot je pojasnila pripravljavka Irena Komat...

Kultura / sreda, 2. marec 2011 / 07:00

Učenci razstavili svoje ekslibrise

V Osnovni šoli Komenda - Moste so pripravili že 8. mednarodno razstavo otroških ekslibrisov, na njej pa je na ogled 890 izdelkov iz 71 šol.