Na treningu boccie

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Šport / četrtek, 31. maj 2012 / 06:00

Dvoransko balinanje ali boccia postaja vedno bolj priljubljeno tudi med gibalno oviranimi osebami. Ekipa navdušenih učencev in dijakov zadnji dve leti trenira tudi v kamniškem Ciriusu.

Kamnik – Čeprav je dvoransko balinanje, prilagojeno gibalno oviranim, že precej star šport, ki ga igrajo v več kot šestdesetih državah sveta, od leta 1984 pa je boccia tudi športna panoga na paraolimpijskih igrah, je pri nas precej slabo znano. Gre za enega redkih športov, s katerim se lahko ukvarjajo težko prizadete osebe s cerebralno paralizo in mišično distrofijo, zato ga zadnji dve leti spodbujajo tudi v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik (Cirius).

»V Ciriusu si želimo ta šport popularizirati med našo mladino, saj je primeren tudi za zelo težko gibalno ovirane. Na prvi pogled igra izpade statično, a gre za šport, ki mladim zaradi ekipnega duha, tekmovalnosti in soočanja s porazi pomaga pri osebnostnem zorenju in dobro izkoriščati prosti čas,« pravi vzgojiteljica Irma Golob, ki v Ciriusu enkrat tedensko vodi navdušeno ekipo mladih športnikov, ki jo sestavljajo: Aida Ibrahimović, Tim Vodnik, Mitja Horvat, Ezana Zulić, Ajša Perme, Maša Dornik, Armin Čatić, Laura Škalič in Almira Sertollaj. Za njimi je že nekaj odličnih uspehov v turnirjih za posameznike in uvrstitev na državno prvenstvo med ekipami. Ekipe, sestavljene iz treh tekmovalcev, ne ločujejo igralcev po spolu in starosti, pač pa po gibalni oviranosti. Igra je videti preprosta, a treningi so zelo pomembni, priznavajo mladi invalidi - dober občutek v rokah in moč za dovolj dolge mete prinese le vaja. Med igralce se razdeli dvanajst usnjenih žogic, šest rdečih za eno in šest modrih za drugo ekipo. Osnovni cilj igre je žogico približati belemu balinčku, za kar je potrebne veliko spretnosti. »Najbolj mi je všeč, da se lahko tudi mi ukvarjamo s kakšnim športom, da tekmujemo, se spoznavamo in družimo. Voziček pri tem ni ovira,« je navdušena Aida Ibrahimović, kapetanka ekipe, ki pa bo jeseni tekmovala v posamezni konkurenci. »Škoda je, da ljudje tako slabo poznajo ta šport. Všeč mi je zaradi rekreacije, treningov in tekem, pa še družimo se med sabo. Z veliko treninga smo lahko zelo dobri, predvsem pa moramo natrenirati še dolge mete,« pa pravi Tim Vodnik, ki boccio igra leto dni.