Poudarek na dvigu najnižjih plač

S splošno stavko so v sredo zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozorili na neustrezno vrednotenje njihovega dela, obenem pa na ta način izrazili nestrinjanje z neprimernim odnosom vlade do področja vzgoje in izobraževanja ter solidarnost z najslabše plačanimi v njihovi dejavnosti.

Kranj – Po oceni Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) se je sredini stavki pridružilo 40 tisoč zaposlenih v 652 vzgojno-izobraževalnih zavodih. Glede na nizko število otrok, ki so jih v sredo sprejeli v vrtcih in šolah, in sicer približno 11 tisoč od skupno 270 tisoč otrok, v sindikatu sklepajo, da so na ta način podporo zahtevam zaposlenih v vzgoji in izobraževanju izrazili tudi starši. Ob tem je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj poudaril, da stavka poteka za prav vse zaposlene v dejavnosti, tudi z visoko solidarnostjo do zaposlenih v tako imenovani plačni skupini J. Opozoril je še na številne pritiske in manipulacije, s katerimi je vlada poskušala ovirati stavko, med drugim z navajanjem prirejenih podatkov o plačah v vzgoji in izobraževanju dan pred stavko. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec stavko obžaluje, reprezentativni sindikati pa so šele na dan stavke dobili vabilo ministrstva za pogovor.

V sindikatu so postavili osem stavkovnih zahtev, ki so jih strnili v dve bistveni: takojšnja sklenitev sporazuma o vrednotenju in plačilu dodatnega dela, ki nastaja z obvladovanjem epidemije v vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih, ter zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju glede na že dogovorjeno zvišanje plač v drugih delih javnega sektorja. Stavka je sicer potekala brez posebnosti.

Učitelji so bili na svojih delovnih mestih, pet minut pred dvanajsto pa so se zbrali pred svojimi zavodi in s simbolno gesto, tako da so obrnili hrbet nespoštljivemu odnosu oblasti, izrazili svoje nezadovoljstvo.

Solidarnost s plačno skupino J

Stavki so se pridružili tudi v večini zavodov, ki sodijo pod okrilje območnega odbora Sviz Kranj, in sicer je potekala v 21 zavodih z njihovega območja. »Stavka je povsod potekala brez težav, nekaj staršev se je sicer zanimalo glede nujnega varstva, a so na koncu v vrtca, ki sodita pod okrilje naše šole, pripeljali zgolj dva otroka. Zato bi se zahvalila staršem, ker so očitno razumeli naše sporočilo in nas mogoče na ta način tudi podprli,« je pojasnila sindikalna zaupnica z Osnovne šole Stražišče in predsednica območnega odbora Sviz Kranj Alenka Rus. S stavko so po njenih besedah v prvi vrsti želeli opozoriti, da je treba popraviti plačno lestvico, in izraziti solidarnost s plačno skupino J, v katero sodijo pomočniki vzgojiteljic, kuharji, hišniki ... »Sramotno je, da jim mora država celo doplačevati razliko do minimalne plače.« Ogorčena je bila nad podatki o plačah, ki jih je objavilo ministrstvo. »V šolstvu je mogoče doseči največ 46. plačni razred, kar pomeni 2572 evrov bruto oziroma 1629 neto plače.« Sama je s 33 leti delovne dobe uvrščena v 44. plačni razred. Za sramotno pa je svojo plačo označil hišnik Igor S., ki je prav tako zaposlen v omenjeni šoli. »Imam peto stopnjo izobrazbe in po dvajsetih letih delovne dobe mi mora država doplačati še 57 evrov do minimalne plače,« nam je pokazal svojo plačilno listo, iz katere je bilo razvidno, da brez dodatkov mesečno prejema 710 evrov plače. Kot pravi, je s tem zelo težko preživeti. »Tudi če napredujemo za razred ali dva, to še vedno pomeni dvajset evrov bruto na mesec, medtem ko od 45. plačnega razreda naprej napredovanje pomeni tudi za 150 evrov višjo plačo. Naša skupina je najbolj spregledana.«

Podobno zgodbo nam je zaupala pomočnica vzgojiteljice v Kranjskih vrtcih, ki je želela ostati anonimna. »Četudi se ves čas strokovno izpopolnjujemo, nam je napredovanje praktično onemogočeno. Ko vzgojiteljice ni v skupini, pa jih lahko nadomeščamo, saj smo za to usposobljene.« Ob tem je opozorila, da imajo danes veliko več odgovornosti, kot so je imele pomočnice vzgojiteljic še pred dvajsetimi leti, kljub temu pa še po dvajsetih letih delovne dobe komaj preseže 800 evrov plače. »To pomeni, da nikakor ne moreš dobiti posojila, in če nimaš pomoči, je težko preživeti. Poznam dekleta, ki imajo celo po dve službi, da kolikor toliko 'normalno' živijo.« Sindikalna zaupnica v Kranjskih vrtcih Dragana Praća je bila zato zelo hvaležna staršem, da so jih podprli s tem, da otrok niso pripeljali v vrtec. »V vrtcu je bilo danes zgolj 35 otrok,« nam je pojasnila v sredo. V njihovem zavodu se je sicer stavki pridružilo 236 od 317 zaposlenih. Njihov cilj je bil predvsem podpreti sodelavce z dna plačne lestvice, nam je dejala tudi Dragana Praća. »V okviru našega zavoda kar štirideset odstotkov zaposlenih prejema minimalno plačo,« je opozorila in dodala, da recimo čistilka lahko dvajset let dela v javnem sektorju, pa bo še vedno na minimalni plači. Prav tako je pomočnicam vzgojiteljic onemogočeno napredovanje, čeprav opravlja praktično enako delo kot vzgojitelj, ki si vsaj z napredovanjem lahko utrejo pot do nekoliko višje plače. »To so anomalije, za katere si želimo, da bi jih odpravili.« To namreč ljudem jemlje motivacijo za delo, na kar je opozoril tudi ravnatelj OŠ Stražišče Pavel Srečnik. »Najnižje plačani začnejo v 11. plačnem razredu in lahko napredujejo do maksimalno 21. plačnega razreda, kar še vedno pomeni zgolj zajamčeno plačo. Kako naj bo potem zaposleni motiviran za delo?« Zato tudi sam podpira stavko, čeprav obžaluje, da se niso sposobni dogovoriti na drugačen način. »Tako pa spet ustvarjamo dva bregova, kot je že navada v naši družbi.«

V glasbeni šoli učenci pri pouku

Za stavko pa se niso odločili v Glasbeni šoli Kranj, čeprav po besedah ravnateljice Petre Mohorčič podpirajo vse stavkovne zahteve Sviza. »A glede na razmere ter številne obveznosti in projekte, ki jih načrtujemo v prihodnjih dneh – nastopi, koncerti orkestrov, udeležba učencev na tekmovanju Temsig, sprejemni preizkusi – smo se odločili, da je enako pomembno izvesti tudi zastavljene cilje z našimi učenci. Zaposleni zato stavke niso izglasovali, po mojih informacijah je bilo tako tudi v mnogih drugih glasbenih šolah.«