Drevo posadite, ne pokopljite

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Zanimivosti / / 06:54

To je bil le eden od nasvetov, ki smo ga iz ust dr. Jana Bizjaka lahko slišali na tradicionalnem praktičnem prikazu obrezovanja drevja v sadovnjaku Samostana Mekinje. »Na Kamniškem se pozitivni učinki tovrstnih prikazov že poznajo,« med drugim ugotavlja.

Mekinje – Člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice za občane že vrsto let pripravljajo praktične prikaze spomladanskega obrezovanja sadnega drevja. Prva leta so se srečevali v Tunjicah, zadnja leta pa dogodek pripravljajo na vrtu samostana v Mekinjah, saj so pred štirimi leti v sodelovanju s Samostanom Mekinje prevzeli skrb za samostanski sadovnjak, da bi ga uredili v mestni učni sadovnjak. »Prvo leto smo se lotili čiščenja starih sadik in suhih dreves, nato smo posadili nekaj novih češenj, hrušk, jablan, marelico in breskev, nadaljevali pa smo pripravo terena za šestnajst vrst namiznega grozdja. Prav dosti več ne bomo posadili, saj si ne želimo omejiti svetlobe, zdaj je na vrsti nega dreves in predelava pridelka, a za to bo moralo preteči še nekaj let,« nam je povedal predsednik društva Valentin Zabavnik, vesel, da jim vsako leto na prikaz uspe privabiti Jana Bizjaka, doktorja agronomije in priznanega sadjarja, predvsem pa tega, da se dogodka vsako leto udeleži več novih obrazov, tudi mladih.

To ugotavlja tudi Jan Bizjak. »Ljudje, ki doma skrbijo za svoja sadna drevesa, tudi sicer bolj cenijo pridelavo in predelavo hrane. Samooskrba s hrano pa bo vedno bolj pomembna, zato me res veseli, da srečujem vedno več ljudi, ki se zavedajo pomena pridelave sadja doma, veliko zaslug za to imajo zagotovo prav člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice,« nam je povedal, preden se je s sadiko, vrtnarskimi škarjami in žago v roki posvetil obiskovalcem, željnim novega znanja. Nekateri sadno drevje začnejo obrezovati že januarja, večina pa takrat, »ko nas ne zebe več v roke«, kar po besedah Bizjaka nekako splošno velja. Zavedati se moramo le, da prej ko bomo začeli, bolj bo drevje čez leto divjalo, zato ni pametno prehitevati.

»Rez sadnega drevja je treba razumeti in jo prilagoditi prav vsakemu drevesu posebej. Prvo pravilo je – če ne znate, se tega raje ne lotite, saj lahko naredite več škode. Napaka, ki jo dela večina, je, da drevesa porežejo preveč in s tem porušijo ravnovesje. Bolj ko drevesa rastejo, bolj jih ljudje režejo, kar je povsem napačen pristop. Če imajo naša drevesa v tem času poganjke, dolge po pol metra, pomeni, da smo jih porezali preveč. Bolj ko drevo raste, manj ga moramo rezati, zato da bo nastavil rodne brste, kjer bodo plodovi. To je osnovna zakonitost, ki se je pri sadnem drevju morate zavedati. Najprej moramo torej pogledati, kako je naše drevo odreagiralo na lansko rez,« je začel Jan Bizjak, v nadaljevanju pa opozoril, kakšno sadiko drevesa izbrati in kako jo posaditi. »Koreninski sistem nam določa, kako bujno bo drevo raslo. Če želite nižja drevesa, izberite sadike s šibkejšimi koreninami. Višine namreč ne bomo mogli ukrotiti z rezanjem, določa jo koreninski sistem. Pomembno je, da sadike ne posadimo pregloboko, zadostuje največ trideset centimetrov v globino, saj nižje prst ni več tako rodovitna. Jama mora biti bolj široka kot globoka. Opažam, da večina sadik ne posadi, ampak jih pokoplje. V naravi drevesa zrastejo iz semen, ki so zgolj pokrita s plastjo listja,« je slikovito predstavil Bizjak, nato pa obiskovalcem s praktičnim prikazom predstavil še vrsto napotkov za vzgojno, vzdrževalno in pomladitveno rez sadnega drevja.

Naslednji prikaz obrezovanja sadnega drevja bodo v sodelovanju z Janom Bizjakom člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice pripravili že to soboto, 5. marca, ob 9. uri pri podružnični šoli v Motniku.